Konec minulega leta je bila na eni od komercialnih televizij, ki razpolaga z največ neuradnimi informacijami iz kabineta predsednika vlade Marjana Šarca, objavljena neuradna novica, da bi lahko lani februarja odstopljeni minister za okolje in prostor Jure Leben postal svetovalec premierja za podnebne spremembe. Kot je znano, je Lebna, nekdanjega ustanovnega člana SMC, s funkcije okoljskega ministra v Šarčevi vladi odnesla afera z maketo za drugi tir železniške proge Divača-Koper, ki jo je vlada Mira Cerarja marca 2018, potem ko jo je za približno dvakrat preplačala, postavila v Kopru.
Leben je vse očitke zanikal, z velikim olajšanjem pa je sprejel novico, da, kot kaže, v zadevi Maketa ni bila vložena ovadba zoper njega, kar je seveda pomembno z vidika nadaljevanja njegove politične kariere. S tem so se v medijih razplamtela ugibanja o njegovi vrnitvi v politiko, konkretno na mesto Šarčevega svetovalca za podnebne spremembe. Šarec in Leben medsebojne politične naklonjenosti nikoli nista skrivala, še več, predsednik vlade je večkrat javno obžaloval, da se je pod plazom obtožb in medijskih pritiskov, katerih sled naj bi vodila do infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek, moral odpovedati ministru, za katerega je večkrat povedal, da je na svojem resorju delal zelo operativno in kvalitetno.
Zakaj je Leben zavrnil Šarca
"Upam si trditi, da 15 let nismo imeli tako dobrega ministra na resorju okolja in prostora. Je prvi, ki je po dolgem času začel premikati stvari, šel na teren in mi redno poročal," je Šarec marca lani pel hvalo Lebnu. Čeprav je Šarec Lebnu nudil politično zaščito po tem, ko se mu je odpovedala stranka SMC, pa Leben ni nikoli vstopil v Šarčevo stranko LMŠ.
Po naših informacijah tega niti ne namerava storiti, saj se je Leben odločil za lastno politično pot, zato je tudi sporazumno zavrnil Šarčevo povabilo, da postane njegov svetovalec za podnebne spremembe. Del razmisleka, ki ju je vodil v takšno odločitev, je vprašanje njegovih pristojnosti, ki bi nujno pomenilo slej ko prej težavno sodelovanje tako z Bratuškovo kot z ministrom za okolje in prostor Simonom Zajcem, ki je Lebna nadomestil na ministrski funkciji.
Na kabinet predsednika vlade smo se obrnili z vprašanjem, ali je bila v zvezi z angažmajem Jureta Lebna že sprejeta dokončna odločitev. Odgovorili so nam, da za zdaj ni predvideno Lebnovo imenovanje za državnega sekretarja. Odgovor torej nakazuje, da so Šarčeva vrata za Lebna še naprej odprta. Leben tako ostaja zaposlen pri enem najbogatejših Slovencev, Jocu Pečečniku, za katerega je prevzel vodenje razvpitega projekta Bežigrajski športni park, ki ga želi zgraditi na propadajočem Plečnikovem stadionu v Ljubljani.
A po naših informacijah se s tem med Šarcem in Lebnom ni končalo politično sodelovanje. "S premierom sva vzpostavila več kot službeni odnos. Sva v stiku, komunicirava, vpraša za mnenje. Spoštujem ga," je Leben, ki včeraj ni bil pripravljen komentirati odločitve, da ne gre v Šarčev kabinet, pred nekaj mesci povedal za naš časnik. Takrat je glede svojega političnega angažmaja povedal, "da ustanovitev stranke ni edina opcija, je pa gotovo najbolj enostavna".
Zeleni potencial je, a s kredibilnim vodjo
Andraž Zorko: "Večji potencial zelenih strank v Sloveniji je vprašljiv glede na izkušnje, ki jih imamo z njimi. Imeli smo tri in nobena nikoli ni dosegla vidnejšega uspeha. Sam to razlagam na osnovi tega, da smo Slovenci že sami po sebi precej zeleni kot prebivalci, lep primer je akcija Očistimo Slovenijo, ko je nekega sobotnega dopoldneva več kot 200.000 Slovencev pobiralo smeti po travnikih in gozdovih. Večina ljudi živi v stiku z naravo, smo v vrhu po ločevanju smeti. Slovenca ni težko nagovoriti s temi temami, ker smo zelena nacija. Če bo Leben nastopil kot kredibilen vodja, bi lahko izkoristil potencial."
Najprej gibanje, pred volitvami stranka
Po naših informacijah sta Šarec in Leben po nekaj krogih razmislekov dognala, da vključitev slednjega v LMŠ ne bi prinesla nobene dodane vrednosti, bistveno bolj bi se za oba obrestoval projekt ustanovitve nove zelene stranke, katere predsednik ali prepoznavni obraz, ki vleče volivce, bi bil prav Leben. Morebiten preboj Lebnove zelene stranke v državni zbor na naslednjih volitvah pa bi lahko še dodatno okrepil njuno politično zavezništvo in bolj povečal njun politični vpliv, kot če bi delovala v isti stranki.
Ker so pred Šarčevo manjšinsko vlado velike preizkušnje, s čimer se povečuje verjetnost predčasnih volitev, so vse glasnejša tudi ugibanja, kdaj in kako bi lahko nastala Lebnova zelena stranka. Načrt je, da politični angažma najprej začne kot zeleno gibanje ali iniciativa, ki se lahko pred volitvami hitro preobrazi v politično stranko. Gre za vzorec, ki je bil v Sloveniji že večkrat preizkušen in tudi uspešen.
"Pol Evrope nas čudno gleda"
Urša Zgojznik: "Smo v času, ko je nujno treba potegniti politične odločitve na zelenem področju, mi jih pa ne, saj zgolj sledimo Evropi. Potencial absolutno je, smo zelena država, pol Evrope nas čudno gleda, kako to, da nimamo zelene stranke. Obstoj več obrobnih zelenih strank in Zelenih Slovenije je zaviralni moment, saj vsakič znova pridemo do težavne zgodovine zelenih strank. Poleg tega pri Zelenih Slovenije vlada takšna zmešnjava, da nekateri celo zanikajo podnebne spremembe."
Stranke danes delajo posamezniki
"Sva se pogovarjala o tem. Stvari pa še niso tako daleč, da bi lahko govorila o konkretnem projektu," nam je povedala Zgojznikova in dodala, "da je točka, kjer sva se našla", ta, da sta oba zelo konkretna in vidita stvari, ki bi se jih takoj dalo začeti delati na terenu. Gre za to, da je v Sloveniji nujno treba začeti z zeleno politiko, ocenjuje Zgojznikova, katere politični kapital je tudi to, da ima podporo Evropske zelene stranke.
Raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko iz družbe Valicon je prepričan, da bi Jure Leben lahko spremenil negativni trend uspeha zelenih strank na parlamentarnih volitvah: "Stranke danes delajo posamezniki, ki prinašajo uspeh, ampak dozdajšnje stranke se niso mogle pohvaliti s karizmatičnim voditeljem, kar on gotovo je." Zorko spomni, da je bil Leben kot minister zelo popularen, imel je izdelan dober piar: "Mislim, da je ob odstopu požel več simpatij kot ne, v končni fazi mu ni bilo nič dokazano. Na neki način je izpadel kot žrtev nekega dogovora."
Glede Urše Zgojznik pa ocenjuje, da se sama sicer na zadnjih evropskih volitvah ni izkazala, bi pa lahko bilo povezovanje z Lebnom nekaj "čisto novega, čisto nova kvaliteta". Vprašanje po Zorkovem mnenju torej ni toliko, kakšen je volilni bazen zelene politične opcije, ampak kakšen je potencial Lebna kot liderja: "Če smo Slovenci izvolili že štiri stranke, ki so se imenovale po svojih predsednikih, to jasno kaže, da je vse v liderju."
