Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je osrednje slovensko javno letališče za mednarodni zračni promet in je opredeljeno kot infrastrukturni objekt državnega pomena, preko njega poteka približno 97 odstotkov celotnega letalskega potniškega prometa v Sloveniji. Zaradi tega se je vlada odločila pomagati upravljavcu letališča, podjetju Fraport Slovenija, in mu delno povrniti škodo, ki jo je družba utrpela zaradi posledic pandemije covida-19. Dodelitev pomoči v višini pet milijonov evrov mora sicer odobriti še Evropska komisija.
"Ocenjena škoda zaradi posledic epidemije znaša nekaj čez 15 milijonov evrov, do konca leta bo še nekoliko večja. Če bo pomoč odobrena, nam bo to pomagalo pri zagotavljanju likvidnosti, pokrivanju tekočih operativnih stroškov in nujno potrebnih investicij," so nam odgovorili pri Fraportu.
Na pomoč države računajo tudi nekateri nacionalni prevozniki v naši bližini. Črnogorski Montenegro Airlines potrebuje zaradi koronske krize finančno pomoč v višini 155 milijonov evrov. Samo v prvih devetih mesecih leta so "pridelali" skoraj 15 milijonov evrov izgube, prihodki družbe so se zmanjšali za 80 odstotkov, brez dela pa je ostalo 44 ljudi.
Tudi hrvaški letalski prevoznik Croatia Airlines bo prejel preračunano 11,8 milijona evrov državne podpore, gre pa za nadomestilo zaradi izgube, ki je posledica pandemije covida-19. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so ustvarili 31 milijonov evrov čiste izgube in prepeljali za 69 odstotkov manj potnikov kot v enakem obdobju lani. (STA)
Subvencije tudi za prevoznike
Zaradi razvoja pandemije vse več družb zamika datum povratka na ljubljansko letališče. Trenutno je mogoče leteti s tremi letalskimi prevozniki: Lufthanso, Turkish Airlines in Air Serbia v Frankfurt, Istanbul in Beograd. Ministrstvo za gospodarstvo je v okviru javnega razpisa za spodbujanje ponovne vzpostavitve letalske povezljivosti Slovenije (na voljo je skupno pet milijonov evrov) razdelilo subvencije prvega roka, katerih skupna višina je 985.320 evrov. Lufthansa bo prejela največji delež subvencij za vzdrževanje letov v Slovenijo, 371.040 evrov, Air France 176.160 in Turkish Airlines 148.530 evrov, preostanek pa Swiss Air, Air Serbia, Montenegro Airlines, Wizzair in LOT.
V Fraportu Slovenija pozitivno gledajo na odločitev vlade za izplačilo subvencij letalskim prevoznikom: "Prepričani smo, da je to najbolj učinkovit način, da se bo povezljivost vzpostavljala hitreje, kot bi se sicer." Na vprašanje, ali je višina subvencij dovolj visoka, odgovarjajo, da je. Izplačilo subvencij bi tako po izračunih moralo pokriti izgube v zadnjem obdobju. "Za celo aviacijo velja, da bo okrevanje do številk, ki smo jim bili priča nazadnje, trajalo nekaj let," zaključijo v Fraportu, kjer se zavedajo, da čez noč resda ne bomo znova tako množično potovali kot nekoč, pričakujejo pa, da se bo letalstvo spomladi, od začetka poletne sezone naprej, začelo ponovno pobirati.
Ljudje so željni potovanj
Direktor Agencije za civilno letalstvo (CAA) Rok Marolt razdelitev subvencij, ki jih je država namenila tujim letalskim prevoznikom za vzdrževanje letalske povezljivosti z Ljubljano, komentira, da so o tem gotovo dobro premislili. Sprašuje se le o resnosti namenov ustanavljanja svojega prevoznika, glede na to, da subvencioniramo druge, tuje družbe. Če želiš privabiti nove prevoznike in obdržati obstoječe, je ukrep povsem logičen, pravi sogovornik. "Očitno bo povezljivost z letali spet bolj odvisna od države, kot sta zdravstvo in šolstvo, in ne bo več mogla delovati zgolj na ekonomski osnovi," meni Marolt.
Ko bo cepivo, bodo ljudje spet začeli potovati, je prepričan. "Ljudje so željni potovanj. Do okrevanja bo prišlo, če se bo pričelo cepljenje in se bodo meje odprle. Tudi če bo promet takšen, kot je bil leta 2015 ali 2016, saj je letalska industrija takrat dobro živela." Promet se bo ponovno vzpostavil in ljudje bodo pripravljeni sprejeti minimalno tveganje, je prepričan, pa tudi, da bi bilo svojo letalsko družbo prav v teh časih dobro imeti, četudi takšna povezljivost stane, saj bi lahko bili le tako del mednarodnega dogajanja.
Za boljšo dostopnost do vozlišč
Kot je za oddajo Preverjeno na Pop TV komentiral Darko Jarc, vodja civilne iniciative V2, ki se zavzema za ustanovitev novega slovenskega nacionalnega prevoznika, za kar je vlada namenila 70 milijonov evrov, je trenutna povezljivost slabša, kot jo je še pred stečajem omogočala Adria Airways. "Ljubljana je postala provincionalno letališče. Tuji letalski prevozniki prihajajo v Ljubljano v terminih, ki prevozniku najbolj gospodarsko in ekonomsko ustrezajo." Potniki pa pogosto predolgo čakajo na povezovalni let in morajo v določenih primerih celo prespati, preden lahko nadaljujejo pot do cilja. Jarc je povedal, da se pogovarjajo z domačimi in tujimi investitorji in da so v zaključni fazi, razkril pa je tudi, da bi novi prevoznik letel s tremi letali CRJ-900, imel bi 70 zaposlenih in bi potreboval deset milijonov minimalne investicije za ustanovitev letalske družbe.
Rok Marolt s CAA pojasnjuje, da varnostni standardi ostajajo isti, ne glede na to, koliko letal je v zraku. Kontrolo letenja nadzirajo enako temeljito, čeprav so preleti bolj redki, saj je potrebno radijske in računalniške sisteme redno vzdrževati. "Nadzora ne moremo zmanjšati, če je manj prometa. Tudi na letališču potrebujejo vse službe, pa če gre za en avion ali pet." Izpostavlja, da so na zadnjem mednarodnem srečanju posebej izpostavili, da bo treba posebno pozornost pri nadzorih, ko se bo letalstvo ponovno postavilo na noge, posvetiti temu, da ne bo prišlo do bližnjic pri letalski varnosti. Da ta zaradi nefinančne sposobnosti prevoznikov ne bo trpela.
V Evropi so zgolj štiri države brez svojega nacionalnega prevoznika, med njimi tudi naša. Marolt na govorice o ustanovitvi novega nacionalnega prevoznika odgovarja, da do Agencije za civilno letalstvo ni prišel še noben uradni zahtevek. Razmišlja, da bi bilo družbo smiselno zagnati do konca marca, ko začne veljati novi vozni red, trenutno bi bilo mogoče dobiti tudi dobre letališke slote. Zaveda se, da gre za kompleksno dejavnost, ki je zelo draga, in je dobro, da jo opravljajo ljudje, ki jo dobro poznajo.