Če so bile še pred desetletjem podnebne spremembe dojete kot abstrakten, oddaljen problem, imamo danes vse več oprijemljivih, vidnih učinkov, opozori Taj Zavodnik iz Focusa, društva za sonaraven razvoj. Nemška državna meteorološka služba DWD je leto 2020 razglasila za drugo najtoplejše, odkar so se po svetu začele uradne meritve temperatur, klimatologi pa ga obravnavajo kot najtoplejše leto. "Prejšnji maksimum se je zgodil leta 2016, ko je bilo toplejše tudi morje zaradi pojava el niña, lani pa tega ni bilo. Lanska toplota je bila samo na račun razmer v ozračju oziroma toplogrednih plinov, kar je zelo skrb vzbujajoče," pojasnjuje klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Po podatkih evropskega programa za opazovanje Zemlje Copernicus je bilo lansko leto le za 0,01 stopinje Celzija hladnejše od do zdaj najtoplejšega leta 2016, po podatkih globalnega poročila o podnebju za leto 2020 ameriške organizacije National Oceanic and Atmosferic Administration (NOAA) pa za 0,02 stopinje, izpostavi Primož Ribarič, član Mladih za podnebno pravičnost. "Skrb vzbujajoče je, da so na Arktiki in v severni Sibiriji temperature presegale dolgoletno povprečje 1981-2010 za več kot šest stopinj, da so v posameznih mesecih temperature presegale povprečja za osem stopinj in več. Po vrhu je divjalo znotraj arktičnega kroga nenavadno veliko obsežnih požarov. Ob takih okoliščinah se še lažje talijo trajno zamrznjena tla. V juliju in oktobru lani so beležili tudi najmanjši obseg ledu na območju Arktičnega morja," razlaga Ribarič, ki doda, da najnovejši rezultati analiz podnebnih značilnosti minulega leta na svetovni ravni le potrjujejo pričakovan razvoj rasti povprečnih temperatur zraka v prihodnjih letih in desetletjih.
Nam morda prija, živalim in rastlinam pa ne
"Ta podatek je zgolj še eden v seriji indicev o alarmantnih razsežnostih podnebne krize in nujnosti takojšnjih ambicioznih ukrepov, če želimo preprečiti nepovratno poslabšanje pogojev za življenje nas in naših potomcev. Med drugim smo februarja letos tudi na številnih slovenskih vremenskih postajah izmerili rekordno visoke temperature. In čeprav nam trenutno toplejše vreme morda prija, so na drugi strani za rastlinski in živalski svet takšna odstopanja veliko bolj travmatična," pa komentira Zavodnik. Tudi po besedah Kajfež Bogatajeve je bil rekord pričakovan.
Lani je bil izrazito pretopel mesec februar.
V Sloveniji je bilo lansko leto najtoplejše v zadnjih 60 letih.
Na Arktiki in v severni Sibiriji so temperature presegale dolgoletno povprečje 1981-2010 za več kot 6 stopinj Celzija.
Epidemija in z njo povezani ukrepi ne bodo imeli vpliva na klimatološke razmere.
Podatki Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) kažejo, da je bilo tudi v Sloveniji lansko leto najtoplejše leto v zadnjih 60 letih, od obdobja 1981-2010 je bilo topleje za 1,3 stopinje Celzija. "Meritve kažejo, da se v Sloveniji ozračje segreva pri tleh, linearni trend od leta 1961 znaša okrog 0,43 stopinje Celzija na desetletje, kar je dvakratnik svetovnega trenda. V Sloveniji je bilo kar osem najtoplejših let v tem tisočletju, od 20 najtoplejših let samo tri niso bila v tem tisočletju," izpostavi Ribarič. V letu 2020 je bil npr. najbolj izrazito pretopel mesec februar, v večjem delu Slovenije se je segrelo na okoli 20 stopinj, kar je nenavadna in močno nadpovprečna vrednost za sicer zimski mesec. Običajno je v tem delu leta najvišja temperatura zraka od 5 do 10 stopinj Celzija, na Primorskem malo več, v višje ležečih naseljih malo manj, pojasnijo iz Arsa.
Zaradi pandemije in začasnih ukrepov držav so se izpusti ogljikovega dioksida znižali za slabih sedem odstotkov, predvsem na račun fosilnega sektorja, a le za nekaj mesecev spomladi, kasneje so se hitro vrnili na stari plato. Skupne in akumulirane ravni ogljikovega dioksida so se na svetovni ravni dvigovale in v začetku junija dosegle rekordne dnevne ravni, rastejo pa tudi druge ravni toplogrednih plinov. Krajše ustavitve proizvodnje sicer lahko začasno privedejo do izboljšav, vendar pa ne morejo zaustaviti trenda naraščanja temperatur, razlaga Ribarič. Ker bodo temperature še naprej naraščale, bi morale vse države sveta storiti mnogo več tako pri ukrepih blaženja kot pri prilagajanju na podnebne spremembe; le upamo lahko, da z ukrepi nismo (ne bomo) prepozni, razmišlja Ribarič. Da epidemija in z njo povezani ukrepi ne bodo imeli vpliva na klimatske razmere, meni tudi meteorolog Branko Gregorčič iz Arsa.
Brez resolucije o podnebni krizi
Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor v torek niso sprejeli predloga resolucije o podnebni in okoljski krizi v Sloveniji, ki so ga pripravili v SD, LMŠ, Levici in SAB. Resolucijo je podprlo osem članov, proti pa jih je bilo devet. Take resolucije je sprejelo že več evropskih držav, politike pa naj bi zavezovale h konkretnejšemu in hitrejšemu ukrepanju, ko gre za preprečevanje podnebnih sprememb.
Kako toplo bo leto 2021?
"Človek bi pričakoval, da bodo take meritve, ki so tako zelo eksplicitne, politiko ganile, ampak to se ne zgodi, ne glede na to, kaj se zgodi," je kritična Kajfež Bogatajeva. Zavodnik doda, da potrebujemo takojšnje ukrepanje v smeri zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki prispevajo k segrevanju ozračja: od pravičnega in pravočasnega opuščanja uporabe premoga, učinkovitejše rabe energije, intenzivnega vlaganja v obnovljive vire energije, radikalnih sprememb na področju trajnostne mobilnosti, do korenitih sprememb v prehranskem sistemu.
Glede na statistične študije in stimulacije organizacije NOAA utegne biti leto 2021 eno od desetih najtoplejših let v obdobju meritev oziroma eno od osmih najtoplejših v zgodovini merjenj, meni Ribarič. "Čeprav smo komaj marca, se trend nadaljuje. Spet je bil najtoplejši januar, tako da ni razloga, da se ogrevanje ne bi nadaljevalo. Morda ne bo rekordno leto, ampak ogrevanja se ne da več zaustaviti," sklene Kajfež Bogatajeva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
