Levica v soloakcijo za ukinitev zavarovanja

Sprva medijem je danes Levica predstavila zakonski predlog za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ki bi ga prenesli v obvezno zavarovanje, nato pa so predlog prejele v branje tudi koalicijske stranke. V Levici predvidevajo, da ga bodo v državni zbor vložili konec septembra in da bo obravnavan na novembrski seji.
Koordinator Levice Luka Mesec je pojasnil, da so predlog zakona pripravili čez poletje in sledi zavezam iz koalicijske pogodbe ter sporazuma med Levico in koalicijo za letos, v katerih so se zavezali k ukinitvi dopolnilnega zavarovanja. Ukinili pa bi ga lahko že letos jeseni, če bo "koalicija držala svojo besedo", je poudaril Mesec. Po njegovih besedah je za Levico to temelj nadaljnjega sodelovanja s koalicijo in vlado Marjana Šarca. Če podpore ne bo, je jasno, da je koalicija prelomila obljube. "V tem primeru bomo ugotovili, da je koalicija prekinila sodelovanje z nami," je dejal in posvaril, da bodo takrat glasovali proti proračunu.

Še posebno škodljivo za ogrožene socialne skupine

"O ukinitvi se govori že od njegove uvedbe. To ni presenetljivo, saj je jasno, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje nepravično, zaostruje neenakosti v družbi in je še posebno škodljivo za ogrožene socialne skupine, kot so revni upokojenci, kmetje, samozaposleni z nizkimi dohodki, prekarci in drugi," je še omenil Mesec in poudaril, da ga plačujejo vsi enako, ne glede na višino dohodka. Pri tem je spomnil, da smo zanj pred desetimi leti plačevali 22 evrov, letos bo to 35 evrov na mesec, kar na leto znese 420 evrov.

V žepe zavarovalnic več kot 500 milijonov evrov

"Denarnice zavarovancev pa niso edini blagodejni učinek ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zgolj od leta 2008 do 2018 so komercialne zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, neupravičeno v svoje žepe pobasale 515 milijonov evrov," je še ocenil Kordeš in dodal, da bo 40 oziroma 50 milijonov evrov na leto, kolikor jih z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja dobimo, s prenosom v obvezno zdravstveno zavarovanje postalo na voljo za pokrivanje zdravstvenih storitev in skrajševanje čakalnih dob.
In če nastopi ekonomska kriza oziroma se zgodijo večji finančni izpadi priliva v zdravstveno blagajno? V tem primeru bo, podobno kot pri pokojninski blagajni, razliko pokrival proračun. "Ne moremo si dovoliti, da bi bile zdravstvene storitve kakorkoli ogrožene," je še poudaril Mesec.