Tanja Fajnik Milakovič
Pokojnine v Slovenije ne zagotavljajo varne starosti. Kar 89 tisoč upokojencev živi pod pragom tveganja revščine. Predlagana vladna reforma pokojninske zakonodaje, ki jo bo državni zbor ponovno obravnaval na decembrski seji, je "zgolj kozmetični popravek, ki bolj kot na izboljšanje socialnega položaja trenutnih in bodočih upokojencev meri na spremembe in prekarizacijo trga dela", menijo v Levici.
Več kot 58.000 upokojencev prejema pokojnino, manjšo od 500 evrov. Skoraj 160.000 upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 600 evrov. Prag tveganja revščine za leto 2018 je znašal 662 evrov, kar pomeni da 160.000 upokojencev prejema pokojnino, ki je za 60 evrov nižja od praga tveganja revščine. Ob tem zagotovljena pokojnina v tem trenutku znaša 530 evrov. Zato bodo v Levici predlagali dopolnila k vladni pokojninski noveli, je napovedal poslanec Miha Kordiš.
Predlagali bodo dvig zagotovljene pokojnine na raven minimalnih življenjskih stroškov, torej na 613,14 evra in tudi dvig najnižje možne izplačane pokojnine na 52 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar znese približno 441,67 evra. Poleg tega bodo predlagali, da postopen dvig odmernega odstotka, kot ga predvideva vladna novela, velja in se ponovno odmeri tudi za tiste, ki so že upokojeni. "Cilj tega predloga je predvsem odpraviti nepravičnosti, ki so bile povzročene z novelo ZPIZ-2 v letu 2013. Gre za generacijo upokojencev, ki je bila tako rekoč prisilno upokojena pod izrazito slabimi pogoji in z izredno nizkim odmernim odstotkom," dodajajo.
