Rozmari Petek
V velikanskem objektu, vrednem več kot 70 milijonov evrov, ki je zadnje leto in pol rasel v Arnovskem gozdu ob avtocesti Ljubljana-Maribor, je te dni že živahno. Tovorna vozila se redno izmenjujejo, več kot sto novih zaposlenih, pretežno domačinov, polni 38 tisoč regalnih mest, razporejenih na 57 tisoč kvadratnih metrih površin, pri tem pa jim pomagajo zaposleni, ki so doslej delali v Lidlovem centralnem skladišču v Komendi. Lidl, ki je zadnjih dvanajst let prisoten v Sloveniji in je v tem času odprl 57 trgovin, je ravno na obrobju Žalca našel primeren prostor za postavitev enega največjih objektov v Sloveniji in enega prvih Lidlovih modularnih skladišč na svetu. "Zanimivost pri modularnosti je, da je skladišče zelo prilagodljivo. To pomeni, da če se spremenijo potrebe in potrebujemo več hlajenega sortimenta ali več zamrznjenega sortimenta, lahko v nekaj dneh vse popolnoma prenovimo, ne da bi zaradi tega šli v gradbene posege. To je ta posebnost," je dejal Gregor Kosi, generalni direktor družbe Lidl Slovenija, podjetja, ki je lani ustvarilo skoraj 393 milijonov evrov prihodkov. Novi objekt ima tudi kar sto razkladalnih ramp, kar bo že v skladišču skrajšalo logistične poti.
Varčen, okolju prijazen objekt
Logistični center, ki je urejen v nadstropjih, je razdeljen na več delov. V hladilnem delu, denimo, imajo možnost hlajenja pri različnih temperaturah, od 4 do minus 25 stopinj Celzija. Toploto, ki nastaja ob delovanju ogromnega hladilnega sistema (njegova moč je primerljiva s 300 tisoč gospodinjskimi hladilniki), uporabljajo za gretje preostalih prostorov skladišča. Varčni so tudi pri porabi druge energije. Tako so s posebnimi svetlobniki - več kot 250 so jih namestili - omogočili, da tudi za betonskimi stenami zaposleni delajo pri deloma naravni svetlobi. Na strehi so poleg svetlobnikov vgradili tudi sončno elektrarno z močjo enega megavata, kar bo pokrilo tretjino njihovih potreb po električni energiji, sicer pa bi zadostovala za sto gospodinjstev. Za vsak primer so ob objektu vratarnice postavili agregate, s katerimi lahko 48 ur brez posledic preživijo ob morebitnem električnem mrku. Pomislili so tudi na možnost požara in temu primerno postavili velik zalogovnik vode. Zbirajo še deževnico, a ne toliko za uporabo, temveč zato, da ob morebitnih nalivih ne bi povzročali težave lokalni komunalni infrastrukturi; površina stavbe je namreč enaka velikosti 218 teniških igrišč. Po končani ureditvi zunanjosti so tudi posadili 182 dreves. "Lidl je eden redkih investitorjev, ki so svoj objekt pripravili tako, da imajo možnost pridobiti mednarodni certifikat Leed. Ameriška organizacija ga podeljuje samo tistim objektom, ki resnično ustrezajo najvišjim zahtevam načel trajnostne gradnje in trajnostnega delovanja," je dodal Kosi.
Magne ne potrebujejo
Ravno to, da Lidl s svojo dejavnostjo okolja ne bo obremenjeval, je velik plus po mnenju župana Žalca Janka Kosa, ki sicer v Arnovskem gozdu, ki je nekoč zaradi zamočvirjenosti veljal za degradirano območje, vidi še priložnost za okoli tisoč novih delovnih mest.
Več kot sto novih zaposlenih, pretežno domačinov, polni 38 tisoč regalnih mest
Žalec z ameriškim križiščem
Čez približno 14 dni naj bi logistični center, ki je trenutno še pol prazen, popolnoma zaživel. A čeprav so sami gradnjo napovedovali že več kot dve leti, državi do odprtja še ni uspelo poskrbeti za primeren izvoz z avtoceste. Prometni kaos je namreč na tem odseku že sedaj izreden, predvsem pri zavijanju v levo, od Lidlovega skladiščnega centra pa naj bi dnevno na pot odšlo vsaj 432 kamionov, ki bodo oskrbovali Lidlove trgovine, dodatno bo dnevno v center izdelke pripeljalo tudi veliko drugih tovornih vozil. Dars sicer v teh dneh širi oba izvozna kraka, nato pa bo začasno pasova semaforiziral za tiste, ki zavijajo levo z avtoceste. Se pa postavlja vprašanje, čemu so gradnjo začeli tako pozno, da še ni dokončana. To se sprašuje tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je prisostvovala otvoritvi. "Ne samo dve leti, župan pravi, da se je o poslovni coni govorilo že vrsto let, in moja prva pripomba, ko sem prišla v Žalec, je bila, da bi se takšne stvari morale delati z roko v roki, se pravi država in občina. Neka rešitev je sicer že bila na mizi, ampak ko se je pojavil ta novi logistični center, so nove študije pokazale, da bi ta rešitev bila v zelo kratkem času premajhna. Zato smo se skupaj z občino odločili, da gremo v inovativno rešitev, ki pa bo, kot pravijo strokovnjaki, dolgoročno uredila promet," je dodala ministrica. Najkasneje do leta 2021 naj bi križišče uredili po tako imenovanem ameriškem sistemu, do takrat pa bodo promet urejali semaforji.
