Urška Mlinarič
Strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje se je, potem ko je prejela pripombe s terena na predlog enajstih pokrajin, načelno poenotila o novem predlogu, ki predvideva deset pokrajin ter poseben status mestnih občin Ljubljana in Maribor. Ti dve bi samostojno izvrševali pokrajinske pristojnosti, obenem pa bi se o določenih dogovarjali tudi s pokrajino, ki ju bo obkrožala; Osrednjeslovensko v primeru Ljubljane in Štajersko v primeru Maribora. O novem predlogu in ponovnem poskusu regionalizacije Slovenije smo se pogovarjali s strokovnjakom za lokalno samoupravo in članom strokovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje, ki bo v prenovljeni obliki predstavljena na današnjem posvetu na ljubljanski pravni fakulteti, profesorjem Mirom Hačkom s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Najbrž ni več junaka, ki bi si upal trditi, da Slovenija ni ena najbolj centraliziranih držav v Evropi
Pokrajine pač niso in ne smejo biti politični plen. Če pa bodo, je res bolje, da jih sploh nimamo
Povezava je tretja razvojna os
Novi pokrajinski zemljevid bo najbrž sprožil kar nekaj razburjenja na Koroškem, ki ni več samostojna pokrajina, temveč so jo povezali s šaleško. Vodja strokovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje profesor Boštjan Brezovnik pojasnjuje, da sta ključni razlog povezave tretja razvojna os in s tem razvojni potencial bodoče pokrajine. Poleg tega stroka meni, da pokrajina ne more imeti manj kot 100.000 prebivalcev. Po sedanjem predlogu bi najmanj prebivalcev, in sicer 113.412, imela Dolenjsko-belokranjska pokrajina, največ, 299.866, pa Osrednjeslovenska.
