Uroš Esih
Ustna obravnava pred velikim senatom ESČP, ki ga sestavlja 17 sodnikov, tudi slovenski in hrvaški, je potekala za zaprtimi vrati, na spletnih straneh sodišča pa je bil kasneje objavljen uro in pol dolg posnetek obravnave. Iz vladnega urada za komuniciranje so sporočili, da je Slovenija s to obravnavo prvič dobila priložnost, da je sodišču neposredno predstavila svoje argumente in dokaze, s katerimi utemeljuje kršitve, storjene v škodo LB v 48 postopkih pred hrvaškimi sodišči.
Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič je pred velikim senatom ESČP v Strasbourgu poudarila, "da iz Evropske konvencije o človekovih pravicah jasno izhaja, da imajo vsi posamezniki in pravne osebe zajamčene pravice. Če bi sodišče slovensko tožbo zavrnilo, bi to pomenilo, da pravne osebe, ki so v državni lasti, teh pravic ne uživajo ter da sodišče v Strasbourgu ne more zagotavljati varstva njihovih pravic." Polak Petričeva je po obravnavi izrazila upanje, da jim je uspelo na sodišču predstaviti ključne slovenske argumente. Kot prvega, "da ima Slovenija pravico po 33. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah vložiti meddržavno tožbo, če meni, da je druga država članica Sveta Evrope kršila pravice iz te konvencije".
Hojnik: Argumenti na slovenski strani
Dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za evropsko pravo s Pravne fakultete v Mariboru:
"Argumenti slovenske strani se mi zdijo zelo močni, sploh ker je ESČP že odločilo na škodo LB in s tem dalo argumente na dlan slovenske strani – torej za meddržavno tožbo proti Hrvaški. ESČP je v preteklosti že priznalo, da so po konvenciji zaščitene ne le fizične, ampak tudi pravne osebe, predvsem pravica do premoženja in pravica do poštenega sojenja. Menim, da bo sodišče vzelo tožbo v obravnavo. Posebnost te tožbe je, da ena država toži drugo, kar se je zgodilo prvič v zgodovini tega sodišča."
429,5 milijona evrov znaša zahtevek Slovenije za pravično odškodnino
