Ljubljanska borza: Dividendno mikavne delnice

Za nekaj več vznemirjenja in dogajanja na Ljubljanski borzi je z novembrsko kotacijo poskrbela delnica NLB. Od javne prodaje je delnica na borznem parketu z 51,5 evra odskočila vse do 60 evrov, za zdaj pa še ni zdrsnila pod ceno, s strani državnega SDH določeno v postopku javne prodaje delnic. No, okrog desetino vrednosti so v novembru in začetku decembra pridobile tudi delnice preostalih dveh finančnih institucij, ki kotirajo v prvi kotaciji Ljubljanske borze, torej Zavarovalnice Triglav in Save Re. Po objavi dobrega tričetrtletnega poslovanja so tudi delnice Krke in Petrola pridobile nekaj odstotkov vrednosti.

Raje na borzo kot v bitcoine

Odločajo poslovne bilance, prevzemne aktivnosti ...

Eden najuspešnejših posamičnih vlagateljev na Ljubljanski borzi je Robert Žnidar, ki je bil pred leti zaposlen kot borzni posrednik v GBD. Priznava, da je eden bolj aktivnih delničarjev na naši edini borzi in skuša pred nakupom delnic vedno podrobno analizirati poslovanje posameznih (borznih) podjetij, saj ima rad, da ve, kam nalaga lastna denarna sredstva. Če so ugodni kazalniki, ob tem pa še obstaja velika verjetnost, da bodo začasni ekonomski lastniki družbo v kratkem prodali, se odloči za nakup, saj imajo v takih prevzemnih primerih tudi mali delničarji kaj od tega. Nato pa čaka, da tudi ostali ugotovijo, da je določena delnica podcenjena, in se skuša postaviti na pravo stran. Z nakupi delnic je že imel izgube, a se trudi, da bi bilo teh čim manj, in zanj je zmaga že to, da večkrat zasluži, kot izgubi denar. Pričakuje še, da bo v prihodnje Ljubljanska borza zagotavljala čim več brezplačnih analiz poslovanja posameznih borznih podjetij, kar bo povečevalo zanimanje za njene produkte. Sam se ni ogrel za nakup delnic NLB, ker si je država tik pred javno prodajo delnic izplačala 270 milijonov evrov dividend in ker ostaja prevladujoča lastnica banke, sta mu pa zanimivi delnici Krke in Zavarovalnice Triglav, sploh ker bo dolgoročno najbrž tudi pri njiju prišlo do koncentracije lastništva.
Skoraj 30 odstotkov osrednjega borznega indeksa SBI TOP predstavlja delnica Krke, izpostavi Damjan Kovačič, upravljavec - analitik v KBM Infond, na vrednost katere pa vplivajo cenovni pritiski na trgu generičnih zdravil, vrednost ruskega rublja, morebitne patentne tožbe. Skoraj četrtinsko utež v indeksu SBI TOP ima še Petrol, nadaljuje Kovačič, pri katerem pa lahko (r)evolucija na trgu elektro mobilnosti, posledično pa vpliv na prodajo trgovskega blaga, prav tako vpliva na vrednost njegove delnice. "To vse je treba upoštevati, če se odločamo za dolgoročni nakup delnic. Alternativa temu je razpršitev portfelja na nakup več delnic, tudi točk vzajemnih skladov, s čimer se tveganje zniža. Za večino vlagateljev so ravno vzajemni skladi najbolj primerna oblika naložbe, tudi stroškovno," pove Kovačič. Doda, da je tako po kazalniku cena delnice/dobiček na delnico (P/E) in pa glede na dividendni donos, ki je tekoči nad sedmimi odstotki, tudi v prihodnje pa naj bi se gibal med petimi in šestimi odstotki, kar je precej nad evropskim povprečjem tri do štiri odstotke, Ljubljanska borza atraktivna za nalaganje prihrankov.
Slovenska podjetja imajo od evropskih na računih tudi bistveno več denarja, tako Damjan Kovačič, zato bo pomembno, kam ga bodo investirala. Njemu se ta hip zdi najbolj atraktivna delnica NLB, ki ima nizko stopnjo slabih posojil, visok količnik kapitalske ustreznosti, kotira pri le 0,6-kratniku knjigovodske vrednosti in obeta okrog šestodstotno bruto dividendo. Obstaja pa tudi možnost vlaganja v tako imenovani ETF indeksni sklad, vezan na osrednji indeks Ljubljanske borze SBI TOP, ki kotira na borzah v Sofiji in Frankfurtu in s katerim zajamemo gibanje celotnega slovenskega kapitalskega trga.