Tina Recek
Medtem ko se v prazničnem času običajno mize šibijo pod težo dobrot in zaužijemo kak grižljaj preveč - raziskave so pokazale, da se zaradi decembrskih skušnjav povprečno zredimo za dva kilograma - je na drugi strani pereči problem podhranjenost. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je danes v Evropi kar 33 milijonov ljudi podhranjenih, ob sprejemu v bolnišnico je podhranjen vsak četrti bolnik. Izstopa predvsem energetsko-beljakovinska podhranjenost. Zato se bivanje v bolnišnici podaljšuje, počutje bolnika slabša, stroški oskrbe pa dvigujejo. V Veliki Britaniji ugotavljajo, da podhranjenost zdravstveni sistem stane sedem milijard funtov. Za Slovenijo tega podatka še nimamo.
33
milijonov ljudi je v Evropi podhranjenih.
25
odstotkov bolnikov je ob sprejemu v bolnišnico podhranjenih.
7
milijard funtov nanesejo stroški oskrbe zaradi podhranjenosti v Veliki Britaniji.
2
kilograma se zredimo v prazničnem času.
Vrh ledene gore
V bolnišnicah vidijo le vrh ledene gore, saj bolniki prihajajo že podhranjeni iz okolja, kjer živijo, in se po zaključenem zdravljenju v to okolje vračajo. "Zato je ključno vzpostaviti sistem prehranske podpore v celotnem zdravstvenem sistemu in predvsem na ravni primarnega zdravstva. Tako bomo v bolnišnice dobivali manj podhranjenih bolnikov s kroničnimi boleznimi in tudi manj podhranjenih ljudi vračali, posledično pa potem bolezenska stanja učinkoviteje obvladovali," je še poudarila zdravnica.
Med bolniki izstopajo rakavi, pri katerih uspešna obravnava podhranjenosti zelo vpliva na uspeh zdravljenja. Poleg njih so pogosto podhranjeni tudi starostniki. "Živimo v družbi, kjer je na pohodu manija diet in uporaba številnih, nekontroliranih dopolnil. Vse to pa ljudje plačujejo na starost," je razkrila Nada Rotovnik Kozjek.
Ustrezna prehrana - del zdravljenja
Mojca Lorenčič, ledvična bolnica, sicer novinarka časopisne družbe Dnevnik, je predstavila svojo izkušnjo vpliva prehrane na potek bolezni: "Ustrezna prehrana je sestavni del zdravljenja ledvične bolezni. Ledvični bolniki moramo omejevati predvsem vnos tekočin, fosfatov, soli in kalija. Ob diagnozi sem pred šestnajstimi leti dobila kup papirjev z vsemi navodili in seznami prepovedanih živil. A to je za bolnika zelo zahtevno in ni dovolj, saj potrebuje konstantno prehransko obravnavo in izobraževanje. V zadnjem času temu zaradi velike nevarnosti podhranjenosti več pozornosti posvečajo v dializnih centrih. Tam bi morali prvi zaznati poslabšanje prehranskega stanja, žal pa noben dializni center v Sloveniji nima na voljo kliničnega dietetika."
Niso ključni samo kilogrami
Prav tako zdravniki pogosto pri enem bolniku srečajo na prvi pogled nezdružljivi težavi: debelost in podhranjenost. Po besedah zdravnice so težave v Sloveniji dogme o debelosti, ki jo gledamo samo skozi indeks telesne mase (ITM). Kot je poudarila, nas ne definirajo kilogrami, ampak sestava našega telesa. Ko bo stroka to dognala, bo lažje obvladovala tako probleme s slabim prehranskim stanjem kot zdravstvene probleme. Ob tem je družinska zdravnica iz Zdravstvenega doma Šiška dr. Milena Blaž Kovač dodala, da imajo ponavadi debeli ljudje pridružene kronične težave in da je "strokovno zelo neodgovorno, če rečemo, da imajo taki ljudje dovolj zaloge in ne potrebujejo prehranske obravnave, prilagojene njim". Blaž Kovačeva je še poudarila pomen zgodnje faze prepoznave prehranske ogroženosti: ”V ambulanti družinske medicine se srečujemo s populacijo, ki se trudi živeti po priporočilih zdrave prehrane. Povedo, da zaužijejo veliko sadja in zelenjave, meso pa samo dva- ali trikrat na teden. A ko nekdo zboli ali se postara, ta priporočila ne veljajo več."
