Rozmari Petek
Jutri bo na ministrstvu za javno upravo znova potekal sestanek na temo povprečnin. Zdaj že skoraj zimzeleno problematiko bodo župani znova poskušali predstaviti pristojnemu ministrstvu, ki je medtem objavilo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin. Po mnenju večine županov namreč tudi te spremembe ne bodo prinesle želenih rešitev, temveč prej nove anomalije.
Nova formula naj bi povečala ponder za število mladih in starejših občanov, hkrati bi zmanjšala ponder za obseg in dolžino cest, kar bi po žepu udarilo predvsem številčno majhne, a prostorsko razgibane občine. Ministrstvo je iskalo način, kako bi občinam, ki ne dobivajo dovolj sredstev niti za pokrivanje zakonskih nalog – med njimi je najbolj na udaru Maribor - nekaj dodali, a drugi bi na ta način izgubili. "Ob dokaj burni razpravi smo v Skupnosti občin Slovenije (SOS) sprejeli sklep, da se ne strinjamo s trenutnim predlogom, ki na eni strani občinam jemlje, drugim pa daje. Tisto, kar vlada naloži občinam kot naloge, naj tudi plača. Zato bomo zahtevali od vlade, da se o posledicah plač v javnem sektorju pogovarjamo ločeno od povprečnine. Naj se razlika, ki je nastala, ker se je vlada izpogajala s sindikati, poplača, šele potem pa se lahko pogovarjamo o povprečnini," izpostavlja predsednik SOS-a Aleksander Jevšek, župan Murske Sobote.
Maribor je že leta kolateralna škoda
Županja Trbovelj Jasna Gabrič je dodala konkretni primer. "Povišanje plač in zraven posledično povišanje cen v domovih za starejše nas je v tem letu stalo 740 tisoč evrov. Država pa nam je dala s povišanjem povprečnine 330 tisoč evrov. Kje naj človek najde še 400 tisoč evrov razlike zgolj iz naslova povišanja plač? Občine nismo vreče brez dna. Stroške zmanjšujemo že šest let. Marsikatera občina se ne more več niti prijaviti na kakšen evropski projekt, ker nima za lastno udeležbo."
Med 67 občinami, ki že leta dobivajo manj sredstev, kot znašajo njene zakonske naloge, najbolj izstopa Maribor. Če želi pokriti vse zakonske naloge, mora dodati 35 odstotkov lastnih sredstev, pojasnjujejo pri SOS-u. "Vse občine, ki imajo veliko število javnih uslužbencev, so finančno bolj udarjene. Imajo namreč veliko javnih zavodov, šol, muzejev," opisuje Jevšek. To sicer tepe tudi prestolnico, le da ima ta druge vire in zakone, po katerih vendarle dobi več denarja kot drugo največje slovensko mesto, Maribor. "Da je Maribor kolateralna škoda tega sistema, župani že vrsto let opozarjajo, a do premika nikoli ne pride," je dodala generalna sekretarka SOS-a Jasmina Vidmar.
Tema "pokrajine" bo še burna
O predlogu razdelitve občin po enajstih pokrajinah tokrat župani še niso preveč razpravljali, saj gre šele za predlog. "Pokrajine nujno potrebujemo, saj je potrebno državo decentralizirati. V Ljubljano se po zadnjih podatkih dnevno vozi 240 tisoč ljudi iz drugih krajev, ti podatki so zelo nazorni. In potem mi razmišljamo o širitvi avtoceste, namesto da bi razmislili o decentralizaciji. Hkrati želimo pokrajine ustrezno pripraviti za prijave na razpise, ko se bodo lahko prijavljale. Teh razpisov je zelo veliko, mi pa se nanje ne moremo prijavljati. Proces je sicer še na začetku, veliko bo še javnih razprav," komentira Jevšek. Gabričeva pa je že na tem mestu jasno povedala, da bodo pripombe gotovo podali tudi v Trbovljah, ki jih predlog zakona o pokrajinah uvršča med Južnoštajersko pokrajino s sedežem v Celju. "Mi nikoli nismo gravitirali v Celje ali v Savinjsko regijo, temveč v Ljubljano. Če že, lahko imamo skupne zgodbe po Savi navzdol, nikakor pa ne čez prelaz Marija Reka."
