Lokalne izbire

Po tednu odločitve o novem predsedniku oziroma predsednici države bodo sledila nova merjenja podpor - lokalne volitve -, torej še ena od (najbolj) neposrednih izbir volivcev, ki je v primerjavi z omejenim predsedniškim mandatom lahko in pogosto tudi je (dolgo)trajnejša. Na tokratnih lokalnih volitvah je sicer izbira vsaj v kvantitativnem merilu manjša, kot je bila pred štirimi leti, manj je tako županskih kandidatov kot list za sedeže v občinskih svetih. Porazdelitev (ne)konkurence sicer po občinah ni enakomerna - med mestnimi občinami po številu županskih kandidatov še naprej prednjači Maribor, medtem ko recimo slovenjgraški župan niti nima tekmeca. Brez protikandidata je skoraj četrtina dosedanjih županov, v četrtini občin sta kandidata le dva. Nasploh so izhodišča za izbiro po občinah precej različna - ne nazadnje to najprej določi že število prebivalcev oziroma volivcev - v manjših občinah, zlasti na vzhodu, na voliščih še bolj dobesedno šteje vsak glas; odloča torej prav vsak, ki gre oziroma ne gre volit.

Še nadalje bolj kot strankarski prevladujejo neodvisni županski kandidati. Razmahnile so se tudi nestrankarske liste za občinske svete, na katere se sicer sploh tam, kjer bo potreben še drugi krog, stranke pogosto "pripnejo" ali pa, ne nazadnje, tudi kandidati nadalje iščejo strankarsko podporo, če jim pride prav. Povezave nestrankarsko-strankarsko v lokalnem vendarle niso povsem nepomembne. Nadalje, če ne že prej, uokvirjajo (so)delovanja v občinskih svetih oziroma lokalna politična razmerja nasploh, tudi v odnosu do nacionalnega. Pogosto se sicer izpostavljajo strankarske pripadnosti na lokalni ravni kot nepomembne - češ, saj v občini vedno štejejo in veljajo le zavezništva v dobro "naše" skupnosti, na tej, tako rekoč domala elementarni, (ne)politični ravni so ideološke in strankarske delitve presežene, ker da gre vsem le za razvoj in koristi kraja. A čisto strankarsko neobremenjena lokalna politika realno vendarle ni. Povezovanja za le dobronamerne občinske cilje, ki presegajo delitve, so se marsikje oprijela bolj pregovorno, zlasti takrat, ko je posebej aktiviran populistični lokalni patriotizem.

Še zlasti tokrat, še naprej na izjemno pregretem političnem parketu, strankarska identiteta ne bo povsem drugotna. Stranke bodo hitro preštevale "svoje" župane, dobljene večine ali sedeže v občinskih svetih, tehtale vpliv v lokalni skupnosti. Kandidati v teh dneh po občinah še nagovarjajo na tradicionalne načine, s plakati, stojnicami, shodi, ki v podeželskih okoljih pomenijo vsaj toliko, če ne več kot nagovori prek družbenih omrežij. Tu je stik z ljudmi, teren, še zmeraj prvo oprijemališče; odmaknjenost od ljudi in odločanje v pisarnah običajno ni zmagoslavni recept. Odprtih vprašanj je sicer v lokalni samoupravi več in se ciklično odpirajo, eno večnih je povprečnina. Po nezdružljivosti županske in poslanske funkcije bi bilo morebiti umestno prevetriti še vprašanja drugih konfliktov interesov (občinskih svetnikov in poslancev ter drugih funkcionarjev svetnikov in direktorjev javnih zavodov po občinah), ki nedvomno vplivajo na kakovost sprejemanja odločitev.