Madžarska je v Lendavi kupila nepremičnino, ki jo je nato predala v brezplačno uporabo za nedoločen čas krovni manjšinski organizaciji, Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti (PMSNS). Toda pri nakupu je obšla slovensko zakonodajo, ki sicer fizičnim in pravnim osebam iz Evropske unije dovoljuje nakupe slovenskih nepremičnin, vendar pa, ko je kupec država, v lendavskem primeru je bilo to madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino, mora kupec pridobiti slovensko potrdilo o vzajemnosti. Potrdilo izdajo na slovenskem ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), a ga Madžarska v tem primeru ni iskala, je te dni pisal slovenski novinarsko raziskovalni portal Oštro.
Natanko 750 tisoč evrov je Madžarska odštela za hišo v Lendavi, vanjo pa investirala še milijon
Vpis v zemljiško knjigo
Da je kupec več kot sto let stare baročne stavbe s pomožnim objektom v Glavni ulici 7 v Lendavi julija 2019 Madžarska, so na MZEZ izvedeli šele letos, ko so o tem dobili vprašanje novinarke Oštra Maje Čakarić. Tudi mi smo poklicali na MZEZ. Povedali so: "V Sloveniji imamo zakon o vzajemnosti, ki ga madžarska stran ni spoštovala. V Evropski uniji smejo nepremičnine kupovati fizične in pravne osebe, pa tudi države.
Madžarska država sme kupiti pri nas nepremičnino le, če pred tem pridobi naše potrdilo o vzajemnosti. Tega niso storili. Hkrati je nakup dovoljen zgolj, če se bo v nepremičnini opravljala diplomatsko-konzularna dejavnost." Potrdili so nam, da so spričo tega na pogovor na MZEZ že poklicali madžarskega veleposlanika v Sloveniji Andorja Ferenca Dávida. Ta naj bi bil med drugim pojasnil, da ne veleposlaništvo ne generalni konzulat v Lendavi ne opravljata diplomatske ali konzularne dejavnosti. Ve pa se, da je PMSNS v Lendavi z madžarskim konzulatom soorganiziral prireditev ob madžarskem državnem prazniku 23. oktobra lani. Kako je mogoče, da o tem slovensko zunanje ministrstvo ves čas ni vedelo nič? "Saj razumete, da ne moremo sproti spremljati zemljiških knjig v Sloveniji," smo dobili odgovor. Poudarili so, da so že pridobili mnenje oziroma tolmačenje relevantnega člena zakona o ugotavljanju vzajemnosti pri državnem odvetništvu: "To nam je našo interpretacijo zakona potrdilo!"
Posebnost tega zapleta je, da so Madžari lastništvo nad nepremičnino lahko vpisali v slovensko zemljiško knjigo. To je storilo Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah že 6. novembra leta 2019 in se pri tem ni spomnilo zahtevati zakonsko določenega potrdila o vzajemnosti. Drugače kot na MZEZ razlagajo, da naj bi pravne osebe iz držav članic EU smele lastninsko pravico pridobiti že na podlagi mednarodnih pogodb.
Orbanov podpis
V poslansko pisarno v objektu, kjer je več narodnostnih institucij, imenuje pa se Hiša pomurske madžarske skupnosti, se je lani vselil poslanec madžarske narodnosti v državnem zboru Ferenc Horváth, ki je bil do 9. januarja letos tudi predsednik PMSNS. 15. julija lani so prostore svečano odprli ob prisotnosti tedanjega slovenskega predsednika Boruta Pahorja in njegove madžarske kolegice Katalin Novák. Ta je tudi ključe slovesno izročila PMSNS. Najemnino za poslansko pisarno plačuje državni zbor, a tudi tam niso nič vedeli o madžarskem lastništvu prostorov. Aneks k najemni pogodbi je državni zbor namreč sklenili s PMSNS, v njem pa tudi piše, da je treba madžarski konzularni službi v stavbi omogočiti brezplačno uporabo reprezentančnega prostora. Horváth je potrdil, da najemnino za njegovo pisarno v sporno kupljeni nepremičnini plačuje državni zbor. Menda 180 evrov mesečno. Za Večer je Horváth še povedal: "Sam pa v nobeni obliki nisem bil udeležen pri postopku nakupa nepremičnine v Lendavi, zato vam o tem ne morem dati nobenih relevantnih informacij.
Nepremičnina, kjer je bila prej kmetijska zadruga, je madžarsko ministrstvo kupilo za 750 tisoč evrov in jo obnovilo za dodatnih 1,1 milijona evrov ob nadzoru mariborskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Vladni odlok o nakupu in prenovi objekta je podpisal madžarski predsednik Viktor Orbán.
In kakšna bo rešitev tega nenavadnega zapleta? Na MZEZ so nam povedali, da iščejo nekakšno "individualno" rešitev. Poslanec Horváth pa nam je še enkrat zatrdil, da s tem nima nič, verjame pa: "Čeprav nisem pravnik, mislim, da je bilo s postopkom nakupa vse v redu." Zanikal je še, da bi vedel karkoli o tem, v kakšno smer se nagiba, recimo ji, kreativna rešitev.