Manj delovnih ur, ista plača?

Tanja Milakovič
28.12.2016 19:27
Avstrija nad brezposelnost: razmišljajo o uvedbi šestega tedna dopusta in skrajšanju delovnika na 36 ur tedensko
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Uvedba šestega tedna dopusta in skrajšanje delovnika na 36 ur tedensko pri nespremenjeni plači bi bil po mnenju avstrijskega ministra za socialne zadeve

Aloisa Stögerja

primeren ukrep v prizadevanjih za zmanjšanje stopnje brezposelnosti v Avstriji.

Avstrija privlačna tudi za nemške zdravnike

Bo torej Avstrija postala še bolj konkurenčna in vabljiva tudi za Slovence? Pa ne le za tiste, ki dela doma ne dobijo, in zaradi višjih plač, ampak tudi za strokovnjake z visokošolsko izobrazbo, ki si pri svojem delu želijo boljših delovnih razmer. Zdravnik

Marko Došen

, ginekolog in porodničar, ki je lani zapustil mariborski UKC in zdaj dela v Gradcu, nam je že pred časom povedal: "V Avstrijo prihajajo zdravniki tudi iz Nemčije. Pri nas imamo kar nekaj specializantov. V Nemčiji so plače sicer res nekoliko višje, ampak zdravniki so tam dosti bolj obremenjeni kot v Av

striji. A ni vedno vse v boljšem zaslužku, pomembne so tudi druge stvari in kakovost življenja. Pomembno je, da prihajaš v službo z dobrimi občutki. Če pa se moraš vsak dan spraševati, kako boš sploh zmogel vse narediti v službi, je to velika psihična obremenitev, ki na daljši rok pripelje do sindroma izgorelosti."

Kaj pa pri nas? Problem so plače

"Pozdravljam razmišljanje avstrijskega ministra, da se delojemalce stimulira s krajšim delovnikom in več dopusta. Delodajalci bi se morali zavedati, da spočit in dobro plačan delavec dela

bolje in hitreje od zgaranega in slabo plačanega. Prav tako je spočiti delavec manj na bolniški. Sam menim, da plača v 21. stoletju ne bi smela biti odvisna toliko od števila oddelanih ur, ampak bolj od storitve oziroma dela, ki ga je delavec v tem času opravil. Z urno postavko se želi od delavca iztržiti čim več za čim manjše plačilo. Doseže pa se obraten učinek, in sicer izgorelost, nestimuliranost ter neproduktivnost delavca. Tisti, ki dela počasneje, lahko prejme na koncu meseca celo višjo plačo od sodelavca, ki dela hitreje. Slej ko prej pa so na koncu vsi v podjetju 'produktivni' toliko kot najpočasnejši delavec," pravi

Martin Ivec

, predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta