Da moramo biti pripravljeni na novo pandemijo, kajti nov nevaren povzročitelj se bo pojavil prej ali slej, nova pandemska nevarnost naj bi se pojavila na vsaka štiri leta, je med drugim izpostavil vodja mariborske območne enote NIJZ epidemiolog Zoran Simonović.Ob tem je poudaril, da bomo lahko pri obvladovanju pandemije uspešni samo, če bomo sodelovali na mednarodni ravni, z ukrepi, ki bodo veljali globalno, in z zadostno stopnjo kolektivne precepljenosti, pri čemer je pomembno, da je cepivo dostopno na vseh koncih sveta, ne le v razvitem delu.
Pozni odziv, premalo opreme
Čeprav so pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) že leta 2018 pripravili načrt, kako ob pojavu novih pandemij, ta je bil narejen sicer za pojav gripe, ob pojavu virusa SARS-CoV-2 ni bilo ustrezne, pravočasne reakcije, opozarja Simonović. Iz izkušenj v minulem letu in pol pa da smo se naučili tudi, da je treba zagotoviti zadostne zdravstvene kapacitete, opremo in druge potrebne zaloge, informatizacijo zbirk podatkov za lažje analize, podporo spremljanja cepljenja in boljše sledenje karantenam, zagotoviti dovolj hitro testiranje ter tudi, kako pomembno je krizno komuniciranje, da se ljudi ustrezno informira, da znajo nato ločiti resne od lažnih novic.
Na mednarodni ravni pa je treba v boju zoper pandemije treba več pozornosti posvetiti predvsem boljši izmenjavi podatkov, več solidarnosti ter se zavedati, kaj človek povzroča s poseganjem v naravo. Kar 75 odstotkov virusov je namreč prešlo na človeka s prenosom z živali, je poudaril Simonović. "Če bi zgolj dva odstotka stroškov, ki jih bomo zdaj porabili za odpravo posledic pandemije, porabili za znanstvene raziskave, bi veliko naredili za pridobitev trdnih dejstev ter s tem ponovno zgradili zaupanje v znanost," je dodal.
Večanje socialnih razlik in stisk
Prim. Jelka Reberšek Gorišek, ki je bila poleg dr. Vesne Rijavec, dr. Vojka Flisa in dr. Suzane Kraljić članica organizacijskega odbora posveta, je opozorila tudi na sociološke posledice pandemije. Na večanje socialnih, psiholoških stisk, na delo in šolanje od doma, na kar kot družba prav tako nismo bili pripravljeni. Donedavni generalni direktor UKC Maribor Vojko Flis pa je opozoril, da so prav na posvetih Medicina, pravo in družba že v preteklostih opozarjali, da je treba urediti zakonodajo, tudi zakon o nalezljivih boleznih, in da bi že imeli ustrezne podlage za sprejemanje ukrepov, ki v izrednih primerih posegajo v ustavne pravice ljudi. Udeleženci so izpostavili tudi nujno sodelovanje medicine in prava pri reševanju vprašanj, ki jih je odprla pandemija. Goriškova je omenila denimo vnaprejšnjo izraženo voljo posameznika, ali soglaša s priklopitvijo na respirator: "Pri težkem poteku bolezni je treba hitro ukrepati in ni veliko časa za to, da pacienta takrat sprašujemo o tem."
Cepljenje: odgovornosti morajo biti deljene
Dileme se izpostavljajo tudi pri cepljenih, zlasti ker je izdano zgolj pogojno dovoljenje regulatorjev. Ob tem pa odgovornosti ob morebitnih odškodninskih zahtevkih niso dorečene, česar so se na ravni Evropske unije doslej izogibali. Pravnik dr. Urban Vertačnik je dejal, da je treba urediti odškodninsko shemo tudi v teh primerih, če bodo vložene tožbe zaradi neželenih stranskih učinkov cepiv, ki sicer še niso povsem raziskani. Dekanja mariborske Pravne fakultete Rijavčeva je izpostavila, da morajo sodniki odločati tudi v takšnih primerih, pravno oceniti dejstva glede na načela in utrjena pravila ter da bi se morala odgovornost porazdeliti, ne pa, da se farmacevtske družbe, ki kujejo velike dobičke, želijo temu ogniti.
Flis je dodal, da je aktualno cepljenje pravzaprav še klinični preizkus, zato je toliko bolj pomembno, da se ljudem še v večji meri kot pri obveznem, rednem cepljenju, pojasnijo možna tveganja in prednosti. In doslej se je pri covidu-19 uveljavilo sporočilo, da je tveganje z obolelostjo bistveno večje kakor cepljenje samo, četudi vsi stranski učinki še niso povsem znani. Vertačnik je dodal, da tistim, ki se ne želijo cepiti s cepivi, ki imajo zgolj pogojno dovoljenje, ne bi smeli kršiti ustavnih pravic, kot je svoboda gibanja, temveč bi morali zagotoviti enakovredno alternativo, denimo brezplačne teste.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
