V današnjem, sklepnem dnevu posveta, ki se je začel s slavnostno akademijo že v četrtek, je epidemiolog, vodja območne enote NIJZ Maribor Zoran Simonović izpostavil, da bomo lahko pri obvladovanju pandemije uspešni samo, če bomo sodelovali na mednarodni ravni, z ukrepi, ki bodo veljali na globalni ravni in z doseženo določeno stopnjo kolektivne precepljenosti. "Poseganja človeka v naravo, vse večja urbanizacija in gostota poseljenoti, klimatske spremembe, globalna povezanost s transportom, migracijami ljudi, vse to povečuje tveganje za razmah virusov, njihovo prenašanje ter s tem za nove pandemije," je dejal, ko je izpostavil, da je kar 75 odstotkov virusov prišlo na človeka s prenosom od živali.
Čeprav so pri Svetovni zdravstveni organizaciji SZO že leta 2018 pripravili načrt, kako ob pojavu novih pandemij, ta je bil narejen sicer za pojav gripe, a ustrezne reakcije ob pojavu Sars Cov-2 ni bilo. Simonović je opozoril, da je SZO pozno razglasila pandemijo, da je bil sam izbruh pozno zaznan in tudi mednarodna javnost o njem pozno obveščena. Izpostavlja namreč na nujnost tega, da se vse sile usmerijo v to, da se ob pojavu epidemije ta v največji možni meri omeji na viru, kakor je bilo zelo uspešno narejeno pri razmahu ebole.
Že prejšnje pandemije so pokazale na nujnost krepitev zdravstvenih kapacitet, boljšo informatizacijo. Sedanja pa, kako pomembno je krizno komuniciranje, da se ljudi ustrezno informira, da bodo nato znali ločiti resne od lažnih novic, je še dodal Simonović. Prim. Jelka Reberšek Gorišek, ki je bila poleg dr. Vesne Rijavec, dr. Vojka Flisa in dr. Suzane Kraljić, članica organizacijskega odbora, ki je pripravil posvet, je ob tem opozorila tudi na sociološke posledice pandemije, o čemer so govorili že v petkovem delu posveta. Na večanje socialnih, psiholoških stisk, delo in šolanje od doma, na kar kot družba prav tako nismo bili pripravljeni.
Flis pa je opozoril, da so prav na posvetih Medicina in pravo že v preteklostih opozarjali tudi na pravni vidik, da je treba urediti zakonodajo, torej tudi zakon o nalezljivih boleznih, saj je bilo novo pandemijo za pričakovati in da bi bilo torej treba narediti že prej ustrezne podlage za to, da se lahko sprejemajo ukrepi, ki posegajo v ustavne pravice ljudi. Ob razpravah je bilo na več mestih izpostavljena povezanost medicine in prava, nujnosti po njenem medsebojnem sodelovanju in dopolnjevanju za doseg kar najboljših rešitev.
Eno teh področji je gotovo cepljenje. Zlasti se dileme pojavljajo ob aktualnem cepljenju zoper koronavirusno bolezen, za katerega je izdano pogojno dovoljenje regulatorjev. Pravnik, dr. Urban Vertačnik je dejal, da je tudi pri tem treba urediti odškodninsko shemo, se dogovoriti, kdo bo prevzel stroške za odškodnine, ki bodo vložene zaradi neželenih stranskih učinkov cepiv, ki pa so hkrati tudi še ne povsem raziskani. Meni še, da tisti, ki se ne želijo cepiti s cepivi, ki imajo za sedaj zgolj pogojno dovoljenje, nato ne bi smeli kršiti ustavnih pravic, kakor je denimo svoboda gibanja, ampak bi jim morali zagotoviti enakovredno alternativo, denimo brezplačne teste. Zdravsteni stroki pa je še svetoval, da se pacientom daje izčrpna pojasnila v smislu, da sicer še ni vse povsem raziskano, a da je vendarle tveganje pri obolelosti bistveno večje kakor pri cepljenju. Goriškova je dejala, da zdravniki tudi komunicirajo na ta način. Da pa je zdravstvena osveščenost ljudi pri cepljenju še na nizki ravni, kar je treba izboljšati.
Ob koncu so sklenili, da vsakoletna srečanja dokazujejo, da medicina in pravo lahko in zmoreta hoditi z roko v roki in so v državnem merilu edinstvena zaradi svoje multidisciplinarnosti, pomembnih dognanj, razprav in usmeritev za izboljšanje delovanja zdravstvenih organizacij. S prepletom ene in druge znanstvene veje se oblikujejo novi družbeni standardi, vsi z enim samim ciljem: varovati človekovo zdravje in človekove pravice.
Konferenčna dvorana na sedežu rektorata Univerze v Mariboru sicer ni bila polna, je pa posvet, ki je gostil tudi tuje goste, veliko več kot v živo spremljalo preko spleta.
