Klimatologi pri agenciji za okolje (Arso) so povprečne temperature primerjali s prejšnjimi zimami. Podatke imajo od leta 1961 in od takrat je bila letošnja zima šele 14. najtoplejša.
In seveda je bila letošnja zima nadpovprečno topla, suha in osončena. Od povprečja med letoma 1981 in 2010 je bila na državni ravni v povprečju toplejša za 1,3 stopinje Celzija. Ta odklon je bil najvišji v večjem delu Ljubljanske kotline s Polhograjskim hribovjem, v Posavskem hribovju, na Koroškem, Kozjanskem in Ptujsko-Dravskem polju, kjer je odklon presegal 1,5 stopinje Celzija od povprečja. Najmanjši odklon od povprečja pa je bil na jugozahodu države, kjer je bilo v povprečju "le" približno eno stopinjo Celzija topleje kot v povprečni zimi v omenjenem obdobju.
Padavin na vzhodu precej manj od povprečja
Minula zima je bila na državni ravni med približno deset najmanj namočenimi od leta 1961, saj je imela za skoraj tretjino manj dežja kot v povprečju. Vrednosti med regijami pa se precej razlikujejo. Ponekod je bilo padavin le za 20 odstotkov povprečja, ponekod pa celo več kot v povprečju. Najmanj jih je bilo na vzhodu države, nadpovprečno moker pa je bil severozahod. Pa še to zaradi obilnih padavin v prvih treh dneh februarja, ko je na območju Julijskih Alp in še nekaterih drugih območjih, ki so ob južnem ali jugozahodnem zračnem toku praviloma deležna obilnih padavin, padlo več kot 200 litrov padavin na kvadratni meter.
Najmanj namočen mesec te zime pa je bil december, padavin je bilo le 23 odstotkov dolgoletnega povprečja in je med petimi najmanj namočenimi decembri od leta 1961.
Snega je bilo zelo malo
Močno pod povprečjem so bile na državni ravni snežne padavine in trajanje snežne odeje. Je pa bila zima nadpovprečno sončna. Trajanje sončnega obsevanja je bilo na državi ravni za skoraj 20 odstotkov daljše od povprečja. Po letni statistiki temperature in padavin je bila zima 2018/19 podobna zimam 2007/2008, 1973/74 in 1989/90, vendar je bil lahko vremenski potek precej različen.
Kriv je človek
Meritve po besedah klimatologov pri Arsu kažejo, da se v zadnjih desetletjih tudi v Sloveniji pri tleh ogreva ozračje. Ogrevanje zim sicer ni tako močno kot pomladi in poleti. Od leta 2001 je bilo kar deset zim toplejših od povprečja in devet hladnejših. Odkloni hladnejših zim so bili precej nižji od tistih, ki so bile toplejše. Glavni dejavnik za segrevanje ozračja pa klimatologi pripisujejo človeškemu faktorju - izpustu toplogrednih plinov.
