Ko ste izstopili iz korporativnega sveta, ste nekaj časa preučevali spremembe sistemov. Kje smo danes?
Zanimale so me zgodovinske tranzicije. Ugotovil sem, da so zametki, prakse na terenu, ki so kot semena, ključnega pomena. Ko sistem zaide v krizo, se iz nje ne more izkopati z istimi metodami, ki so do krize pripeljale. To je čas, ko se oblikujejo projekti na terenu, ki iščejo in oblikujejo nove rešitve. Na dolgi rok so model prihodnosti. V njih je genski zapis za potencialne nove družbene sisteme. Gre za prefigurativne in pričakujoče politike. Če pogledamo razvoj kapitalizma, vidimo, da so se idejno poleg nebes in pekla morale oblikovati vice. Kot kristjan nisi mogel posojati denarja, saj je bil to greh, ki te je poslal naravnost v pekel. Ko so se pojavile vice, se je odprla možnost, da si grešil in posojal denar, a si nato kupil odpustek in se izognil peklu. Gre za ideološki dodatek, ki je omogočil razcvet trgovanja. Sledil je izum tiska, poslovnih knjig... Vse to se je pojavilo že v fevdalnih družbah. Nakazovalo je prihodnost družb, ki se vrtijo okoli trga. Obstajali so patroni, ki so se srečevali, dodajali družbene izume in počasi je nova logika postala dominantna. Kapitalizem je nastajal počasi. Močni kralji so postali posredniki med pešajočo fevdalno gospodo in razredom trgovcev. Francoska revolucija dokončno pokaže, da je porajajoča se logika nova logika.
Dogaja se nam nekaj podobnega. Veliko pobud, modelov in aktivnosti je vsepovsod – temeljijo na drugačni logiki od kapitalizma in tekmovalnosti. Novi sistem ne bo temeljil na trgu, ampak na skupnem dobrem, skupnostnih praksah in dobrinah. To ne pomeni, da trga ali države ne bo več. A kot so trgovci in kapitalisti oblikovali obliko države, ki jim je najbolj koristila, bodo tudi projekti, gibanja in skupnosti, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem skupnih dobrin in bogastva, oblikovali nove oblike trga in države, ki bodo podpirale in delovale v korist skupnega dobrega.
Skupnostni projekti so zelo drugačni od vsega, kar je bilo do sedaj – ne gre za hierarhično strukturo planiranja. Gre za horizontalno delovanje, svobodno povezovanje in iskanje konkretnih rešitev na praktične probleme."
Smiselno bi bilo, da se mesta povežejo in oblikujejo globalno odprto-kodno elektronsko skladišče, prek katerega skupaj financirajo razvoj skupnostnih informacijskih programov."
