Urška Mlinarič
Medtem ko politični predstavniki EU v Ankari poskušajo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana prepričati, da ponovno pristopi k izpolnjevanju štiri leta starega migracijskega dogovora, razmere na turško-grški meji ostajajo napete. Prisotni novinarji opozarjajo na lažne informacije tako z grške kot s turške strani.
Kaos informacij
Tako ni jasno, ali so grški vojaki in policisti streljali na begunce in migrante, ki so se zbrali na turški strani meje in pri tem enega ubili, več pa ranili, ali ne. Grške oblasti so to informacijo zanikale, češ da varnostnim silam ni dovoljeno uporabljati pravega strelnega orožja, a na twitterju se je pojavilo pričevanje enega tistih, ki so ranjenim pomagali umakniti se na varno in ki trdi, da je bil ubit Afganistanec. Nihče pa ne zanika, da sta obe strani uporabili solzivec, kar naj bi bilo celotno situacijo še poslabšalo.
Ob tem je Grčija začela uresničevati napoved, da bo vse, ki bodo te dni vstopili na njeno ozemlje, vrnila. Tako je grška mornarica na otok Lezbos napotila ladjo, na katero naj bi vkrcali okoli 400 migrantov, ki so na otok prispeli po 1. marcu. Odpeljali naj bi jih v zbirne centre na celini, nato pa izgnali v izvorne države, so poročale tuje agencije.
AI: Nehumani ukrepi
"Nehumani ukrepi, ki jih sprejemajo grške oblasti, da bi ljudem preprečile vstop v državo, predstavljajo kršitev obveznosti Grčije, da spoštuje begunsko pravo in človekove pravice beguncev in migrantov," poudarja Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija (AI) in dodaja, da mora Evropska komisija nujno zagotoviti podporo Grčiji in Bolgariji, da bosta prosilcem za azil zagotovili ustrezen sprejem in azilne postopke. Kajti deportiranje ljudi brez ustreznih postopkov, zlasti možnosti pritožbe, jih lahko pahne nazaj v grozote vojne in jih izpostavi kršitvam človekovih pravic. To pa krši temeljno načelo nevračanja, pravi Nagličeva. Grške oblasti pozivajo, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito ljudi. "Oblasti ne smejo uporabljati prekomerne sile; zagotoviti morajo delovanje operacij iskanja in reševanja na morju. Tudi vse druge države članice EU morajo narediti veliko več za delitev skrbi za prosilce za azil, ki prihajajo v Turčijo, tako s finančno podporo kot z zagotavljanjem varnih poti do Evrope, poudarjajo v AI.
Ujeti v glini
V želji priti v zahodno Evropo se je 30 ljudi, med njimi dvanajst otrok, starih od pet do štirinajst let, in visoko noseča ženska skrilo v zaprte železniške vagone z glino. V njih so jih našli slovenski obmejni policisti pri kontroli na Dobovi. Razmere v zaprtih vagonih so bile po navedbah Policijske uprave Novo mesto življenjsko ogrožajoče predvsem zaradi pomanjkanja kisika, razmočena glina na površju pa se je strdila in ustvarila nevaren oklep. Po tem, ko so tri osebe zdravstveno oskrbeli, so tujce, ki naj bi bi bili iz Iraka, Irana, Sirije in Afganistana, vrnili na Hrvaško, saj nobeden ni zaprosil za azil.
