"Govoriti o minimalni plači je težko, ne da bi izpadel vzvišen in nečuteč. Delavci, ki jo prejemajo, so ranljiva skupina zaposlenih, zato jih kot družba ščitimo," je danes več kot dvesto zbranih na posvetu Domino učinek zakona o minimalni plači najprej opomnila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc. A potem, ko so bili lani jeseni priča teptanju socialnega dialoga in je minimalno plačo določila politika, pač zdaj ni mogoče zanikati, da bodo posledice daljnosežne. "Stroški bodo izredno narasli. Po naših izračunih se bo morala masa za plače povečati petkrat bolj kot ob letošnji uskladitvi minimalne plače," je dejala Šmučeva.
Polovica iz vzorca v letu 2020 na minimalcu
V večini panog bodo zaradi tega zrasli vhodni stroški, kar bo načelo zlasti konkurenčnost izvoznih podjetij. Zaradi dviga minimalne plače bodo po Šmučevi "zrasle cene za vse državljane, od cen osnovnih živil do vrtcev in oskrbe v domovih za starejše, kjer smo že letos lahko spremljali obup nekaterih ob samo 4,7-odstotni uskladitvi, kaj bo šele v naslednjem letu". Število tistih, ki prejemajo minimalno plačo, se bo izredno povečalo, četudi je do letošnjega leta padalo. Šmučeva: "Doletela nas bo uravnilovka zgodovinskih razsežnosti ... Po naših izračunih bo polovica zaposlenih prejemala doplačila do minimalne plače."
Niso jim povedali
Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS: "Politika je s sprejetjem nepremišljenega zakona izpostavila zaposlene, podjetja in državljane resnim tveganjem. Tisti, ki pravijo, da so za delavce izborili višje plače, so neiskreni do teh istih ljudi. Niso jim povedali, da bo novela zakona o minimalni plači udarila predvsem po ranljivih posameznikih, ranljivih podjetjih in ranljivih panogah. Pa tudi po malo manj ranljivih. Raziskave kažejo, da ob tovrstnih skokih postanejo službe težje dosegljive predvsem posameznikom z manj znanja in manj izkušnjami. In teh v Sloveniji, glede na nemotiviranost odraslih za izobraževanje, ni malo."
Oblast pa odgovarja ...
"Nekdo, ki je zaposlen za polni delovni čas, mora biti sposoben dostojno preživeti brez socialnih transferjev," je sporočil stališče ministrstva za delo državni sekretar Tilen Božič. "Ravni socialne države, za katero so se ta država in njeni državljani odločili, ni možno vzdrževati s politiko nizkih minimalnih plač," je dodal.
Tistim branžam, ki se bodo znašle na udaru, bi pomagali pri prestrukturiranju, da bodo lažje prišle do višje dodane vrednosti. Kajti, je dejal Božič, "v tem trenutku ni kakšnih predlogov, da bi se že sprejeti zakon spremenil". Tudi osebno je menil, da bo ta kompromis o minimalni plači vzdržal, zato je podjetja znova povabil k njim, da bi skupaj ugotovili, kaj lahko storijo zanja. Njegove besede so zbrani pospremili z negodovanjem.
Levica: Nočejo deliti dobičkov
Levica je na napad GZS na dvig minimalne plače odgovorila tudi s trditvijo, da je katastrofična retorika, češ da bo dvig minimalne plače ugonobil slovensko izvozno gospodarstvo, povzročil množično nezaposlenost in inflacijo, metanje peska v oči. Slovenska podjetja že od leta 2013 dalje beležijo rekordne rasti dobičkov, ki jih rast minimalnih plač nikakor ne dohaja. "Člani GZS z nasprotovanjem dvigu minimalne plače sporočajo, da tudi v prihodnje svojih rekordnih dobičkov nočejo deliti z delavci, ki te dobičke ustvarjajo," trdi Levica.