Tako finančni minister Andrej Bertoncelj kot ministrica za delo Ksenija Klampfer sta slišala klic Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), naj vlada takoj razreši davčno-socialno zagato, v kateri so se letos znašli zaposleni z minimalno plačo. Če naj bi res dobili slabih 29 evrov višjo neto plačo kot lani, naj vlada takoj dvigne znesek najvišje splošne dohodninske olajšave. Če je ne bo, bodo dobili zaposleni v žep manj, četudi so jim ob sprejetju zakona o minimalni plači obljubljali, da bodo letos mesečno delali za 667 evrov neto, prihodnje leto pa za 700 evrov neto minimalne plače. In ne le to. Če ne bodo dvignili cenzusov, skrbi ZSSS, se zaposlenim z minimalno plačo kaj lahko zgodi, da bodo že letos presegli tudi meje za otroške dodatke, štipendije, znižano plačilo vrtca, subvencije za šolske malice, kosila ... in dobili nižje. Ali je sindikalni predlog naletel pri obeh ministrih na odprta ušesa, še ne moremo trditi. Odzvala sta se. Da se s takimi popravki mudi, nista rekla.
Bertoncelj: Če bodo javne finance dopuščale ...
Minister Bertoncelj je minuli teden po sprejetju rebalansa proračuna o pričakovanjih ZZZS dejal le, da so "že napovedali, da bodo pripravili predlog davčne optimizacije". Devet ukrepov bodo predstavili v mesecu dni, tudi sindikatom in delodajalcem v ekonomsko-socialnemu svetu. "Gre za zelo kompleksno zadevo, ki temelji na številnih izračunih, ko bomo imeli celovit predlog, ga bomo javno predstavili. Seveda bomo v največji možni meri, in če nam javne finance dopuščajo, upoštevali tudi ta predlog sindikata," je dajal up. Kaj več minister ni rekel, v ministrstvu so dodali, da naj bi z ukrepi razbremenili delo in obremenili kapital, seveda tako, da bo na koncu država na istem.
Nihče ne dobi manj, razlika se porazdeli na vse člane
Dvig minimalne plače ne bo bistveno vplival na socialne in družinske prejemke, pa so sindikatu odganjali skrbi v ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Razlika se namreč porazdeli na vse družinske člane, že 1. februarja se bodo za 1,4 odstotka uskladile tudi meje dohodkov pri posameznih pravicah. Družina, katere povprečni mesečni dohodek na osebo je 310 evrov in je ta hip v tretjem dohodninskem razredu, bo tako po novem upravičena do višjega otroškega dodatka, ker se bo zaradi dviga mej dohodkov uvrstila v drugi razred. Pri letnih pravicah pa se praviloma upošteva dohodek preteklega leta, kar pomeni, da bo zvišanje minimalne plače lahko vplivalo na pravice v 2020.
Zakaj Levica ni takoj opozorila na davke?
"Dvig minimalne plače je bil nujen ukrep, saj je zadnjih osem let višina minimalne plače ob visoki gospodarski rasti in rekordnih dobičkih praktično stagnirala. A pri tem se, zaradi načina določanja minimalne osnove za obračun prispevkov, strošek dela za delodajalce za prispevke ni povečal. Zato je šel dvig minimalne plače praktično v celoti v neto dvig delavcem in delavkam. Zgolj manjši del dviga pa zaradi nespremenjenega dohodninskega sistema v dohodnino.
Dvig minimalne plače je bil prepotreben korak v boju proti revščini, nikakor pa ne sme biti zadnji. V Levici se strinjamo s sindikati, da je v najkrajšem možnem času treba prilagoditi dohodninsko lestvico, da bodo imeli tisti z najnižjimi prejemki od dviga tudi največje koristi," so v Levici, na katere predlog so minimalne plače višje, pojasnili, zakaj niso že lani predlagali tudi spremembe dohodnine.
V sindikatu bi se pogovorili, kaj drži in kaj ne
A izvršna sekretarka v ZSSS Andreja Poje vztraja pri sindikalnih izračunih, da se bo prva družina uvrstila v višji dohodkovni razred in bo dobila nižje otroške dodatke, enako velja za enostarševske družine.
"Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se upošteva neto letni dohodek preteklega leta v skladu z zakonom o dohodnini. Zato smo pri naših izračunih za štiričlansko družino upoštevali letni dohodek, olajšavo za oba otroka in splošno olajšavo, ki staršema glede na višino letnega dohodka pripada. Ponovno opozarjamo, da do najvišje olajšave v letu 2019 brez spremembe lestvice dohodnine zaposleni niso več upravičeni in da zaposlenim poleg dvanajstih plač pripada najmanj še regres za letni dopust v višini minimalne plače. Sestavni del plače je tudi poslovna uspešnost, kar bi obe ministrstvi morali upoštevati.
Letos 86 evrov, prihodnje leto 254
"Če bi posameznik z minimalno plačo in prav takim regresom uveljavljal najvišjo splošno dohodninsko olajšavo (ta hip je 6519,82 evra op.p.), tudi oziroma nevedoč, da mu ne pripada, bi moral za letošnje dohodninsko leto ob poračunu dohodnine finančni upravi naslednje leto vrniti najmanj 86 evrov. Toliko bi bilo preveč obračunanih olajšav oziroma premalo plačane dohodnine v letu 2019. V dohodninskem letu 2020 bi se nabralo 254 evrov preveč obračunanih olajšav in s tem premalo plačane dohodnine," opozarja izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje, ki pozna stiske, v katerih se znajdejo delavci z minimalnimi plačami, ko morajo doplačati toliko dohodnine.
