Pri nas trenutno prejema 638 evrov neto minimalne plače okoli 42.300 ljudi, od tega 7600 delavcev v javnem sektorju. Že januarja 2019 pa naj bi nova minimalna neto plača znašala 667 evrov. To si želi Levica, podpirajo jo vse koalicijske stranke. Če bo sprejet predlog zakona o minimalni plači, ki ga je včeraj, sedem tednov pred novim letom, vložila v proceduro v državni zbor, naj bi delavci z minimalcem že kmalu prejemali mesečno 29 evrov več neto plače. Leta 2020 bi minimalna neto plača znašala 700 evrov, ali skoraj 62 evrov več kot zdaj, leto pozneje pa (že izračunana po bodoči formuli) 736 evrov neto, ali skoraj sto evrov več kot ta hip. Koordinator Levice Luka Mesec je povedal, da bi s formulo, s katero bi po 2021. določali minimalca, uzakonili, da mora biti minimalna plača vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov, sodeč po trenutnih, torej 736 evrov. Vendar je SMC, v nasprotju z ministrstvom za delo, najavila, da ima o uporabi formule v omenjenem letu še pomisleke. A Mesec je formuli naklonjen, ker ne bi "nihče, ki dela osem ur na dan, več životaril na pragu tveganja revščine", če bi uporabljali po novem za določanje minimalne plače formulo.
Zaradi dodatkov so delavci z minimalcem kaznovani
Levica predlaga tudi, da bi minimalno plačo že prihodnje leto očistili vseh dodatkov. "Izločitev dodatkov bi pomenila, da je osnovna plača 638 evrov, vse nagrade, tiste za poslovno uspešnost, za delovno uspešnost, za delovno dobo, za težje delovne razmere, pa bi morali doplačati k temu znesku," je pojasnil Mesec. Kdaj naj bi obveljal tudi ta del zakona, se vsi vpleteni, od pristojnega ministrstva do koalicijskih strank, še niso uskladili. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bi dodatke izločilo, a šele leta 2020. A Mesec pravi: "Dodatki bodo izključeni, to je dejstvo. Vprašanje, ki ostaja, je zgolj najprimernejši datum."
Finančni minister Andrej Bertoncelj za zdaj predlogu ni vzel mere. Tako se lahko zanesemo le na oceno finančnih posledic, s katero so postregli predlagatelji. Mesec je prepričan, da je tak dvig minimalne plače, ki ga podpira 52 poslancev, proračunsko nevtralen, ker bodo več prispevkov in davkov proračunu prinesle višje plače v javnem in zasebnem sektorju. Celotna masa plač naj bi se zaradi takega dviga minimalnih plač povečala za okoli en odstotek.
Sindikati so tak predlog že pohvalili. Tako sam dvig kot tudi izločitev dodatkov iz minimalne plače. Glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj je za Večer povedal, da so že prej podpirali dvig minimalne plače, posebej pa so izpostavljali tudi dejstvo, da so del minimalne plače dodatki, ki jih drugi zaposleni prejemajo k osnovni plači. Zato denimo starejši delavci, ki zaslužijo za delo minimalca, niso deležni dodatka na delovno dobo, ki pripada vsem drugim. "Zdaj ga edini nimajo," je dejal Štrukelj. S tako spremembo bi ga dobili. Da so delodajalci spet proti dvigu minimalne plače, Štruklja ni presenečalo, vprašal se je le, ali je to kaj novega.
Delodajalci v zraku, ker ni socialnega dialoga
Delodajalce je solistična poslanska akcija, katere posledice bodo čutila zlasti podjetja, dvignila na noge. Že SMC kot sopodpisnico predloga je zmotilo, da pri sprejemanju zakona o minimalni plači ni socialnega dialoga. Pa jim je Mesec včeraj pojasnil, da so se s koalicijo dogovorili, da bo predlog obravnaval tudi ekonomsko-socialni svet. S predsednikom vlade Marjanom Šarcem da so dogovorjeni, da bo vlada predlagani zakon poslala v razpravo tudi na svet.
Tudi direktorjem nedialoškost ni pogodu: "Na predlog Levice pred ustreznim posvetom v ekonomsko-socialnem svetu v Združenju Manager gledamo zadržano. Morebitne spremembe je treba gledati celovito in vedeti, kakšen bo vpliv na konkurenčnost Slovenije. Pri tem želimo vprašati, ali bo dvig minimalne plače na drugi strani spremljala davčna razbremenitev najproduktivnejših in razvojno najpomembnejših kadrov, ki prinašajo večjo dodano vrednost in posredno zvišujejo konkurenčnost Slovenije. Tveganje in spremenljivost v zunanjem okolju se povečujeta, zato je treba tveganje v notranjem okolju z gospodarsko in davčno politiko zniževati - da ne bomo ponovno med državami, ki jih morebitna prihodnja ohladitev gospodarskih okoliščin najbolj prizadene."
V GZS so prepoznali v takem ravnanju politike "teptanje mednarodnih dogovorov o socialnem dialogu", k čemur so se predstavniki vlade zavezali na prvi seji ESS pred dobrim tednom. "Šokirani smo nad odzivom koalicijskih strank, ki naj bi podprle tako nerazumen predlog Levice. Še na zadnji seji (petek, 26. oktobra) smo s strani predsednika vlade prejeli jasno zagotovilo, da bodo spremembe pri minimalni plači usklajene s socialnimi partnerji. Čeprav večina podjetij ne bo čutila dviga minimalne plače, bo to velik problem za podjetja, kjer je ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega pod 20.000 evrov in kjer dela 70.000 zaposlenih," so zatrdili.
V OZS pa trdijo, da so obrtniki in podjetniki za dostojne plače vseh. Zato naj država razbremeni stroške dela, da bi delavcem ostalo več. "Razlika med bruto in neto plačo je prevelika. Od dviga plač bo največ dobila država prek prispevkov," trdijo v OZS.
