Žana Vertačnik
Zdravstveni minister Tomaž Gantar si prizadeva za dodatno zaostrovanje ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa za obdobje 14 dni, smo poročali včeraj. Nabor ukrepov je že poslal predsedniku vlade Janezu Janši, v izhodišču pa gre za omejevanje nenujnih dejavnosti, tudi javnega prometa, predvsem pa v tem času ukrepov ne bi smeli sproščati. "Gre v bistvu za ukrepe, ki so veljali v spomladanskem času, kar pomeni, da so odprte vse trgovine, ki so nujne, ne pa nenujne, kar se je prejšnji teden sprostilo. Verjetno v naslednjih dveh tednih ne bo ključno, ali bo kdo kupil novo dnevno sobo ali nov avto. Govorimo o tistem, kar je najbolj potrebno," je za Večer pojasnil minister in dodal, da "ne gre za nekaj bistveno strožjega".
Se je pa oglasil tudi že gospodarski minister in prvak SMC Zdravko Počivalšek, ki je opozoril, da je ta kriza tako zdravstvena kot tudi ekonomska: "Zato je pri sprejemanju ukrepov nujno iskanje kompromisov. Tako kot vsi razumemo stisko zdravstvenega sistema, je nujno razumeti tudi težave podjetij. Državne pomoči so za sedaj sicer ubranile delovna mesta, a številna podjetja so na robu." Dodal je, da v SMC vedno iščejo ravnotežja in verjamejo, da to razumejo tudi njihovi koalicijski partnerji. "Vse pozivam, da se držijo ukrepov in tako poleg razbremenitve zdravstvenih delavcev omogočijo tudi preživetje gospodarstva," je še zapisal.
Kako Počivalšku odgovarja Gantar? "Razumem stisko in se zavedam, da smo vsi, predvsem gospodarstvo in podjetniki v resnično težkem položaju. Na drugi strani pa moramo vedeti, kar poslušamo že vse dni in dejstvo je, da je zdravstveni sistem izredno preobremenjen," je povedal in dodal, da številke naraščajo, ključno je tudi, da vztraja visoko število dnevno umrlih za covidom. Skrbijo jih epidemiološke razmere v sosednjih državah, ki da vplivajo tudi na nas.
Povratnih informacij s strani predsednika vlade na predlog minister še nima, pravi pa, da vsi dnevno spremljajo številke.
Skrb državljanov, da bi se ukrepi utegnili po obdobju dveh tednov še podaljšati, tudi pozno v december, Gantar sicer odbija: "Dejansko je res mišljeno za 14 dni. To bi si upal trditi, tudi glede na dejstvo, da smo z zadnjo skupino ukrepov uspeli trend zaustaviti, nekoliko obrniti. V resnici lahko pričakujemo zmanjšano dnevno število okužb, s tem pa vnaprej pri sproščanju ukrepov učinkovitejše delo."
Predlog ukrepov za učinkovitejše soočanje z epidemijo covida-19 pa je pripravila tudi strokovno-posvetovalna skupina Koalicije ustavnega loka (KUL). "Največ izbruhov je zaznati znotraj Domov starejših občanov (DSO) in vse več znotraj zdravstvenih ustanov. Glavnina okužb v DSO in zdravstvene ustanove je vnesenih s strani zaposlenih. Za preprečitev prenosa med zdravstvenimi delavci naj direktorji ustrezno organizirajo procese, da se bo možnost okužb med zaposlenimi zmanjšala (omejeno število ljudi v skupnih prostorih, uporaba zaščitne opreme in razkuževanja ter prezračevanje prostorov)," pišejo in predlagajo uvedbo hitrih testov zaposlenih v zdravstvenih ustanovah in DSO.
Ker sta pomembna razloga za pomanjkanje kadra na področju zdravstvene nege velika obolevnost in odsotnost zaradi oskrbe in šolanja otrok in ker je število okužb v vrtcih in šolah izredno nizko, menijo, da bi zaposlene v zdravstveni negi močno razbremenili, če bi delovali vrtci in šole (vsaj do 5. razreda). Med drugim pišejo, da je treba zagotoviti še vsaj 1.500 do 2.000 postelj za covid bolnike izven obstoječih bolnišničnih kapacitet in možnost hitrega aktiviranja te rezerve. Odpravi naj se prepoved opravljanja nenujnih posegov, pišejo: "Nujno je, da vodje organizacijskih procesov, glede na dane možnosti, omogočijo izvajanje zdravstvenih storitev glede na stopnje nujnosti, saj se zaostanki in čakalne vrste podaljšujejo."
Poleg tega opozarjajo, da je nujno boljše ozaveščanje glede umivanja in razkuževanja rok, nošenja mask, higiene kašlja in kihanja. "Prek posebnih kontaktnih oddaj na TV (RTV Slovenija 3) in radiu naj komunicira vešče zdravstveno osebje: gostovanja zdravnikov in diplomiranih medicinskih sester ter drugih strokovnjakov s področij pozitivne motivacije in državljanske odgovornosti," dodajajo med drugim.
Političnih računic v ozadju zaostrovanja ukrepov ni, zatrjuje: "Zavedam se svoje odgovornosti na področju zdravstva, kjer so zadeve težke, tudi posledice teh okužb so velike. Nenauzadnje, če sem odgovoren za vse to, potem pričakujem tudi, da se moja stališča in nenazadnje stališča strokovne skupine tudi upošteva." Na ugibanja, da sprejemanje dodatnih ukrepov pogojuje s svojim odstopom, odgovarja: "Na nobenem sestanku vlade ali s predsednikom vlade nisem grozil oziroma omenjal mojega odstopa. V neki točki, če se tega, kar predlagamo, ne bi spoštovalo, pa je lahko takšna opcija vedno odprta. Ampak v tem trenutku o tem ni bilo nobenega govora."
Argumente v prid zaostrovanju razmer je danes minister pojasnjeval že na twitterju. "Poglejte številke v bolnišnicah, na intenzivni negi in število umrlih, res ni čas za sproščanje ukrepov, sicer lahko podobno stanje traja še mesece, kar ni dobro za ljudi, niti gospodarstvo," se je odzval v eni izmed razprav. In še: "Število okuženih pada počasi, okužen je vsak 22. državljan, starostna skupina okuženih se viša, še vedno hodimo po tankem ledu ... Dokler bo v bolnišnicah več sprejemov kot odpustov, je zaostrovanje za krajši čas smiselno." V enem izmed odzivov je zapisal še, da bi lahko prav s krajšo zaostritvijo prej prišli do okrevanja gospodarstva, sicer pa da je njegova prva skrb zdravje ljudi in delujoč zdravstveni sistem.
Da ukrepi za zajezitev drugega vala covida-19, sprejeti 26. oktobra, kažejo pozitivne rezultate, je medtem včeraj zvečer tvitnil premier. "Hvala vsem, ki jih dosledno upoštevate. Vendar še nismo iz vala in še vedno je potrebna skrajna previdnost. Omejimo stike na najnujnejše, da bomo lahko kmalu živeli bolj normalno," je Janša še zapisal. Ko smo na kabinet naslovili vprašanje, kako se premier opredeljuje do predlogov zdravstvenega ministra, pa so nam odvrnili, da bo vlada kot vsak teden v četrtek razpravljala in odločala o vseh predlogih, vezanih na zaustavljanje epidemije.
