Slovenija nima vpliva na aktualna geopolitična tveganja in ohlajanje gospodarstva v Nemčiji. Lahko pa prispeva k rešitvi akutnega problema, ki že dlje časa pesti slovenska podjetja, saj ne najdejo primerne delovne sile. Nove delavce bi po mnenju ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška morali iskati med brezposelnimi, tujci in upokojenci, del rešitve pa vidi tudi v hitrejšem vstopu mladih na trg dela, to je povedal na današnji okrogli mizi v organizaciji Inštituta za strateške rešitve.
Počivalšek med 78.000 brezposelnimi vidi delež takšnih, ki bi lahko namesto socialne podpore izbrali delo. "Ocenjujemo, da je v tem bazenu vsaj še 20.000 delavcev, ki bodo potencialno lahko vstopili na trg dela. In verjamem, da bo ministrstvo za delo naredilo neko razlikovanje, da bodo socialna nadomestila dobili samo tisti, ki si jih res zaslužijo," je za Radio Slovenija pojasnil minister. Po belgijskem vzoru je za to, da bi upokojenci ob polni pokojnini lahko opravljali delo na trgu, dobili zanj ustrezno plačilo in plačali davke kot vsi ostali. Tretji pa so mladi, ki jih je treba čim prej spraviti do zaposlitve. Počivalšek se zaveda, da kljub angažmaju vseh treh skupin brez zaposlovanja tujih delavcev ne bo šlo.
Korak naprej bi morali narediti tudi pri obremenitvi plač, pravi. "Želel bi si, da bi v državi naredili načrt rasti plač tudi za gospodarstvo," je dejal in ocenil, da bi morali napovedano in pričakovano davčno reformo gledati tudi v tej luči.
Udeleženci okrogle mize so v razpravah, ali je na obzorju nova kriza, izpostavili, da so podjetja in banke v Sloveniji v precej boljši kondiciji kot pred desetimi leti. Večina od njih je ves čas v stanju pripravljenosti in se zaveda prežečih tveganj, so ocenili, zato v prihodnost zrejo zmerno optimistično. Jure Stojan, dr. ekonomije, partner in direktor raziskav in razvoja v Inštitutu za strateške rešitve: "Ko smo konec leta razmišljali, kaj se bo zgodilo v 2019., se je govorilo, da smo zakorakali v jesen gospodarske rasti, a se je v začetku decembra zdelo, da prvih znakov predčasnih zimskih viharjev še ni. Ali to januarja še drži? Bojim se, da so se že začeli opažati nekateri strahovi. Dilema zadnjih tednov je lepo povzeta v pred par dnevi obljavljenem tvitu Alessandra Leipolda, glavnega ekonomista enega od bruseljskih think-tankov." Ta trenutek so namreč ekonomisti, pove Stojan, še popolnoma neodločeni. "Na eni strani so tisti, ki vidijo precejšnjo verjetnost za recesijo v prihodnjih dveh letih, a si le redki upajo tudi z datumom določiti, kdaj bo gospodarstvo padlo v recesijo, četudi precej raste število tistih, ki verjamejo, da bo do leta 2020 menda spet recesija. Na drugi strani so ekonomisti, ki opozarjajo na nehvaležnost takega početja. Ne smemo namreč pozabiti, da smo gospodarstvo vsi mi. In če se vsi mi odločimo, da nas čaka nekaj slabega, s to odločitvijo vsi pospešimo prihod tega slabega ... Če torej napovedujemo recesijo, s tem morda poskrbimo tudi za samouresničujočo se prerokbo. A poznamo tudi pravila medijske igre in igre družbenih omrežij. Bolj ko je napoved šokantna, grozljiva in tragična, večja je verjetnost, da jo bodo ljudje opazili in širili. Vendar do teh ljudi ne smemo biti preveč kritični. Obstaja namreč tudi samomorilska prerokba. To so prerokbe, ki so tako zelo slabe, da se vsi potrudimo, da se ne bi zgodile ... Kaj so torej naši upi in strahovi za leto 2019? Vsaj nekaj mesecev nas v regiji ni treba biti strah, vendar nas naš indeks opozarja, da se v gospodarstvu ZDA dogaja nekaj slabega. Če strnem, bi rekel, da v tem obdobju gospodarske rasti še ni prepozno upati na indijansko poletje."
