Minister za kohezijo pred zahtevnimi nalogami

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
19.12.2018 21:44

Slovenija po uspešnosti črpanja evropskih kohezijskih sredstev na repu držav EU. Brez korenitih sprememb ne bo šlo. Državni zbor je potrdil imenovanje Iztoka Puriča za novega ministra za kohezijo. 45 poslank in poslancev je imenovanje podprlo, 30 jih je bilo proti. Novi minister je tudi že prisegel.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Iztok Purič, bivši direktor Javnega zavoda Brdo, uživa zaupanje predsednice SAB Alenke Bratušek. 
Jaka Gasar

Slovenija se mora zbuditi iz stanja prepričanosti, kako bo Evropa rešila vse težave, medtem ko sami nismo bili vedno najbolj vešči izkoristiti vsega denarja, ki nam je na voljo. Če kje, potem pri črpanju mečkamo do zadnjega. Zato ponavljam, statistike načrpanega je treba obrniti, je pred poznosinočnjim glasovanjem o imenovanju dr. Iztoka Puriča, kandidata za ministra za kohezijo iz vrst Stranke Alenke Bratušek (SAB), dejal predsednik vlade Marjan Šarec. In dal zelo jasno vedeti, da ima na tem področju zelo velika pričakovanja od kohezijskega ministra. Puričevo kandidaturo je sprejel prav zato, ker je v razgovoru dobil zagotovila, da bo poskrbel, da bo delo v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) steklo.
Štiriinšestdesetletni dr. Iztok Purič, upokojeni doktor znanosti s področja organizacijskih ved, ki je v predstavitvi poudaril pomen timskega dela, zaradi česar je prepričan, da bi lahko bil s svojo ekipo uspešen pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev, je javnosti najbolj znan kot direktorja Javnega zavoda Brdo, ki ga je vodil 12 let. Na ministrskem stolčku bo nasledil SAB-ovega Marka Bandellija, ki se je moral po zgolj nekaj tednih ministrovanja posloviti zaradi neprimerne elektronske komunikacije z enim od županov.
Minister za kohezijo bo v vsakem primeru pred zahtevnimi nalogami, saj je črpanje evropskih kohezijskih sredstev v mandatu vlade Mira Cerarja povsem zastalo in smo bili po štirih letih črpanja finančne perspektive 2014-2020 med zadnjimi petimi državami. Tako nam je še pred dnevi grozilo, da v letošnjem letu ne bomo izkoristili vseh milijonov evrov, ki so nam na voljo. A so včeraj s finančnega ministrstva sporočili, da naj bi do konca leta le uspeli certificirati vse zahtevke in jih poslati v Bruselj. "V letošnjem letu smo v Bruselj poslali zahtevke v višini 271 milijonov evrov, do konca leta pa je treba evropski komisiji certificirati še zahtevke v višini 33 milijonov evrov. Ministrstvo za finance intenzivno nadaljuje aktivnosti, ki jih bo predvidoma zaključilo do konca letošnjega leta," so zapisali.

Slovenija nujno potrebuje kohezijska sredstva, vzhodna regija še najbolj. 
Marko Vanovšek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta