Z Dragico Turjak, direktorico Mariborske knjižnice, Majdo Potrata, predsednico sveta zavoda knjižnice, in SD-jeve kandidatke za županjo Maribora Alenke Iskra si je v soboto kulturni minister Dejan Prešiček ogledal razpadajoče prostore ustanove. "Deset let že traja agonija knjižnice v Mariboru. Stavba je res v katastrofalnem stanju in ne razumem, zakaj mestne oblasti te zadeve ne problematizirajo," je dejal minister in poudaril, da "ministrstvo ne more samoiniciativno reševati knjižnice, ne more najti lokacije ali koncepta za knjižnico". Lahko pa pomaga pri zagotovilu denarja, pri evropskih razpisih, dokumentaciji. "Skrb zbujajoče za mene je, da trenutna oblast tega problema ne vidi. Niso se oglasili na ministrstvu niti nas niso povabili na občino, kjer bi se lahko pogovarjali o rešitvah. To zame pomeni, da te težave ne vidijo. Knjižnica je ogrožena, načenjata jo vlaga in plesen."
Se je pa ministrstvo za kulturo pripravljeno maksimalno angažirati, "da končno uredimo zadevo", je še zatrdil in na vprašanje Večera o tem, ali govori le za svoj relativno kratki mandat, dodal, da je preveril tudi starejše podatke. "Problem knjižnice je bil na ministrstvu izpostavljen leta 2008, leta 2010 je ministrstvo zagotovilo pet milijonov sredstev in v letu 2012 naslednjih pet milijonov. Rezerviranih je bilo torej 10 milijonov, a so ostali, ker takratnim mestnim oblastem ni uspelo zagotoviti druge polovice denarja. Kaže, da volja prejšnjih in sedanjih mestnih oblasti ni takšna, da bi to rešile."
Pomoč z letnimi razpisi
Knjižnica seveda ni edini mariborski projekt, ki bi potreboval sredstva, je poudarila Iskra. Na vprašanje Večera o fiasku, ki pa se je nedvomno skuhal na ministrstvu, to je izpad financiranja Carmine Slovenica, Prešiček odgovarja: "Za nazaj težko rešujemo, ker gre za štiriletni razpis, v katerega ne moremo posegati. Se pa strinjam, da so se zgodile katastrofalne zadeve, ki so kulturne organizacije, ki so dosegle svetovno slavo, pahnile na rob obupa. Upam, da bo lahko ministrstvo skozi enoletne razpise, ki bodo objavljeni kmalu, pomagalo vsaj toliko, da bodo prebrodile težave. Skušali bomo pomagati z enoletnimi razpisi." Tudi na poizvedovanje Reneja Puharja iz GT22 o tem, zakaj drugo največje mesto nima mestnega kina, je minister odgovoril, da s tem ni seznanjen, a še enkrat poudaril: "Maribor ne sooča svojih težav." Ter za primerjavo dodal, da je bil župan Ljubljane na sestanku na ministrstvu že tretji ali četrti dan njegovega mandata. "Iniciativa mora priti iz mesta. Izgleda, da tako Kangler kot Fištravec v kulturi ne vidita prave perspektive za mesto, kar je zgrešeno, saj ta ponudba mestu da dodano vrednost. Maribor ima vrhunski potencial, zato ne razumem te neaktivnosti," meni Prešiček.
Različni pogledi
Je pa kulturnega ministra na pogovoru v Salonu uporabnih umetnosti precej vznemirila informacija, da naj bi bil kandidat za mariborskega župana Saša Arsenovič dejal, da "sta poiskala rešitev za knjižnico". Zatrdil je, da se z Arsenovičem ni srečal in da je o tej problematiki govoril le s kandidatko iz njegove stranke SD. Tudi Arsenovič pove, da se ni pogovarjal s Prešičkom: "O problemu Mariborske knjižnice in Rotovškega trga, o dveh perečih zadevah, ki se ju nameravam prioritetno lotiti, če bom izvoljen za župana, sem se med odločanjem za kandidaturo pogovarjal z dr. Mirom Cerarjem, bivšim predsednikom vlade in zdajšnjim zunanjim ministrom, pa tudi z Juretom Lebnom, zdajšnjim ministrom za okolje in prostor."
Kot kaže, so tudi pogledi na reševanje Mariborske knjižnice v koaliciji različni. Čeprav Prešiček meni, da investicije ni možno speljati hitro, je, sodeč po odgovoru županskega kandidata za SMC, hitra rešitev verjetna. "Dr. Cerar mi je povedal, da je z zadevo seznanjen in da so bila za projekt s strani njegove vlade s sklepom zagotovljena določena sredstva, pogoj za njihovo sprostitev pa je bil, da mariborska občina zagotovi projektno dokumentacijo, gradbeno dovoljenje in svoj del financiranja (sredstva občine Maribor in evropska kohezijska sredstva na podlagi prijave na razpis). Ker na mariborski strani zadeva ni bila ustrezno urejena, do tega vladnega sofinanciranja ni prišlo. Dr. Cerar mi je takrat povedal, da bi se z nekaj dobre volje morda dal ta sklep v mandatu te vlade revitalizirati, o čemer pa se zdaj, ko sem v kampanji, z resornim ministrom res še nisem pogovarjal," o pogovorih pravi Arsenovič.
