Klara Širovnik
Šolarji in dijaki so se združili pod sloganom Zahtevamo šolo ter na ministrico za šolstvo Simono Kustec že pred časom naslovili javno pismo, v katerem so zapisali, da učenje na daljavo ni primerna rešitev za trenutno situacijo. Ministrico so povabili, da se z njimi sestane v živo ali prek videokonference. Naposled so se uspeli dogovoriti za sestanek preko spletnih orodij, izvedli naj bi ga včeraj, a se to ni zgodilo; z ministrstva so namreč sporočili, da so ga zaradi obvezne seje v parlamentu prisiljeni prestaviti na naslednji torek (9. februar).
Ministrstvo je sestanek premaknilo na datum, ob katerem dijaki sicer napovedujejo protest v obliki odklopa od spletnih orodij za izobraževanje, ob upoštevanju navodil NIJZ pa naj bi nekateri zakorakali tudi po slovenskih ulicah. "Mi smo to razumeli kot namerno provokacijo. Že v pismu smo napovedali, da se bo 9. februarja, če se dialoga ne bo vzpostavilo, izvajal bojkot. Skrajno neprimerno se nam zdi, da so se odločili datum zamakniti ravno na ta dan," komentira Lars Podkrajšek, eden od pobudnikov gibanje, sicer pa dijak drugega letnika Gimnazije Bežigrad. Kot pravi bi bili člani gibanja sestanek pripravljeni zamakniti za nekaj ur ali pa celo za kakšen dan, predlog, ki ga je dalo ministrstvo, pa se jim ne zdi razumen. Občutek imajo, da so "na repu liste prioritet". "Glede na to, da smo postavili ultimat, da sestanek more biti izveden pred 9. februarjem, ministrstvo pa se je odločilo, da tega ne bo vzelo resno, bodo sledili koraki, ki smo jih napovedali," Podkrajšek napoveduje v imenu iniciative.
V iniciativi so se odločili, da se sestanka 9. februarja zagotovo ne bodo udeležili, osnovnošolce, dijake, pa tudi profesorje in učitelje pa pozivajo, naj se ur preko spletnega orodja Zoom takrat ne udeležujejo. "Želimo poudariti, da to ni napad na učitelje ali profesorje, saj razumejo, da se vsi delavci v šolstvu trudijo delati po najboljših močeh. A zavedati se moramo, da smo dejansko porabili štiri mesece za to, da nismo naredili praktično ničesar. Ministrstvo je že dlje časa popolnoma pasivno in brez idej, ne vzpostavlja se dialoga s tistimi, ki jih ti ukrepi najbolj zadeva - torej s šolniki in z mladimi," v gibanju pojasnjujejo svoje razloge, obenem pa dodajajo, da za ostale proteste po vsej Sloveniji, ki bodo bojda sledili odklopu od spletnega izobraževanja, ne prevzemajo odgovornosti. "Vse, ki se jih bodo udeležili, pa pozivamo k ohranjanju razdalje in nošenju mask. Razumemo, da so ljudje jezni in da si mladi želijo spremembe. Zato tudi razumemo tiste, ki se bodo v torek podali na ulice," pravi Podkrajšek.
V pismo ministrici so mladi zapisali svoje zahteve in predloge, kako bi lahko v času razhajanja virusa izboljšali učni proces. Osnovna zahteva se nanaša na to, da se začne učence vračati v šole po modelu C, ki pride z nekaterimi prilagoditvami. "Tak model bi pomenil, da se v šole ne rabijo vračati tisti, ki so sami ogroženi ali pa so v rizični skupini njihovi ožji družinski člani. Ti učenci bi dobili zdravniško potrdilo in se pouka v šoli ne bi rabili udeleževati," pojasni predstavnik iniciative, doda pa, da bi hkrati (po njihovi oceni) morale potekati tudi rotacije učencev na 14 dni, "da bi se čim bolj zmanjšala možnost prenosa okužb". Obenem so zahtevali dodatno prilagoditev mature, z ministrico so želeli predebatirati tudi možnosti dodatnega zmanjševanja obsega snovi na maturi in se dogovoriti, kako se bo prilagajanje mature nadaljevalo v prihajajočih letih, saj bodo posledice epidemije daljnosežne. "Dijaki drugih in tretjih letnikov smo sedaj doma že približno eno leto, kar dejansko pomeni, da je naše znanje neprimerljivo slabše kot znanje generacij pred nami," pove Podkrajšek, dijak drugega letnika, in doda, da je zadnja zahteva iniciative dodatna prilagoditev pouka na daljavo. "Predvsem to, da se, ko smo na daljavo, čas posveti predvsem izvajanju samostojnih nalog, ponavljanju snovi, projektnim nalogam - stvarem, ki jih lahko učenci delajo brez tega, da bi morali cel dan presedeti za računalnikom. Prav tako pa si želimo, da bi se sprejel zakon, s katerim bi ministrica prepovedala izvajanje ocenjevanj na daljavo, ker je taka oblika ocenjevanja nepravična in pogosto prihaja do neenakosti," dodaja.
V Iniciativi poudarjajo da je treba v šole prioritetno vrniti četrte letnike, ki se pripravljajo na maturo, skupaj z njimi pa tudi vse razrede osnovnih šol. "Takoj za tem, v roku tedna ali dveh, pa bi morali biti v šolah tudi vseh ostalih letnikov. Šole bi morale biti v celoti odprte v sredini marca," zaključujejo.
