Darja Kocbek
Evropska komisija je na podlagi preiskave, v kateri je ugotovila, da kitajski izdelovalci uživajo koristi nepoštenih subvencij v okviru dobavne verige in s tem ogrožajo interese podjetij v EU, uvedla začasne dodatne carine za obdobje štirih mesecev za uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske. Za avtomobile največjega kitajskega izdelovalca električnih avtomobilov BYD velja dodatna carina v višini 17,4 odstotka, za avtomobile podjetja Geely 19,9-odstotna in za avtomobile izdelovalca SAIC 37,6-odstotna.
Za druge proizvajalce električnih vozil na Kitajskem, ki so sodelovali v preiskavi, vendar niso bili vključeni v vzorec, velja tehtana povprečna dajatev v višini 20,8 odstotka, za družbe, ki v preiskavi niso sodelovale, pa 37,6 odstotka. Med podjetja, za katera velja carina v višini 20,8 odstotka, je po poročanju nemškega Spiegla denimo Tesla, ki je več let največji dobavitelj kitajskih avtomobilov v Evropo. Odkar je to ameriško podjetje leta 2022 odprlo tovarno v nemškem Brandenburgu, se je uvoz iz Kitajske sicer nekoliko zmanjšal, vendar pa v Nemčiji izdelujejo le en Teslin model, SUV Model Y. Avtomobil srednjega razreda in nekdanja Teslina uspešnica Model 3 še naprej proizvajajo v Šanghaju na Kitajskem.
Če uvoznik dvigne cene, to vpliva na prodajo, če pa se odpove trem četrtinam marže, posluje z izgubo
Med glavnimi izvozniki kitajskih avtomobilov v Evropo je nemški BMW, ki SUV iX3 izdeluje izključno v tovarni BMW-Brilliance v Šanghaju . To je največja tovarna skupine BMW na svetu. V prvih petih mesecih leta 2024 je bilo v Nemčiji na novo registriranih 1579 vozil modela iX3, kar je precej manj, kot so registrirali električnih vozil, proizvedenih v Nemčiji. Vendar pa bi povračilni ukrepi Kitajske skupino BMW močno prizadeli, saj je s 40 odstotki prodaje na kitajskem trgu bolj odvisen od tega trga kot drugi zahodni proizvajalci.
Podjetjem že padajo naročila
Evropska komisija je carine uvedla v neprimernem času tudi za hčerinsko družbo BMW Mini. Njen električni cooper SE je izdelal partner Great Wall Motor na Kitajskem na platformi svojega modela Ora 03. Mercedes-Benz ima podobno težavo z znamko Smart. Ta je bila vključena v skupno podjetje z glavnim kitajskim delničarjem Geely.
Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) so za Večer pojasnili, da je v tej fazi težko oceniti morebiten širši posreden vpliv dajatev na poslovanje evropske avtomobilske industrije. Ministrstvo mnenja slovenske industrije še zbira, obenem pa se posvetuje z evropskimi partnerji. "Po mnenju Evropske komisije se trg EU z uvedbo izravnalne dajatve načeloma ne zapre pred uvozom iz Kitajske, temveč se zgolj ponovno vzpostavijo enaki konkurenčni pogoji za zdravo, pošteno konkurenco med evropskimi in kitajskimi proizvajalci baterijskih električnih vozil," pojasnjujejo na MGTŠ.
Subvencije omejujejo konkurenčnost tujih podjetij na kitajskem trgu
"Na GZS bi radi opozorili še na širši problem kitajskega subvencioniranja lastnega gospodarstva. To namreč omejuje konkurenčnost tujih podjetij na kitajskem trgu. V določenih panogah, kot je na primer zelena tehnologija, dobivajo kitajska podjetja subvencije, da uporabljajo zgolj komponente kitajskega porekla. S tem se omejuje možnost poslovanja s kitajskimi podjetji," opozarja Bojan Ivanc. Kitajska podjetja dobivajo subvencije za nakup proizvodnih strojev, medtem ko v to tuja podjetja investirajo z lastnim kapitalom, zaradi česar so v slabšem položaju kot njihova kitajska konkurenca. Slovenska podjetja se s tem soočajo tako, da naročajo stroje tudi za štiri leta vnaprej in imajo tako zakupljene proizvodne kapacitete, da ostajajo v koraku s kitajsko konkurenco. Kitajska s takim pristopom omejuje svojo odvisnost od tujih dobaviteljev za ključne tehnologije, o čemer bi morala resno razmisliti tudi EU, pravi Bojan Ivanc.
Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je za Večer pojasnil, da se v slovenski avtomobilski industriji na uvedbo začasnih dodatnih carin za uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske pojavljata dva odziva. Podjetjem, ki so dobavitelji evropski avtomobilski industriji, že padajo naročila. Carine bodo spodbudile premik kitajske proizvodnje električnih avtomobilov v Evropo ali njeno bližino (Turčija), kar bo predstavljalo priložnosti za slovenske dobavitelje, da se vključijo v dobavne verige.
Po drugi strani pa bodo carine škodovale prodajalcem kitajskih električnih vozil v Sloveniji, saj imajo učinek "škarij" - če uvoznik dvigne cene, to vpliva na prodajo, če pa se odpove 3/4 marže, posluje z izgubo. "Odločitev o uvedbi carin na kitajska električna vozila je posledica ugotovitev, da ta uporablja vrsto subvencij, ki so neskladne s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Pričakujemo, da bo njihova uvedba zmanjšala število uvoženih električnih vozil iz Kitajske," pravi Bojan Ivanc.
Najti je treba rešitev
Izračuni inštitutov IFW Kiel, Wifo in ASCII so po njegovih besedah pokazali, da naj bi se s tem uvoz kitajskih električnih vozil v EU znižal za 42 odstotkov. S tem se bo povečala prodaja vozil, izdelanih v Evropi, ali pa vozil, izdelanih v tretjih državah. Zaradi uvedbe carin naj bi se končna cene električnih vozil v povprečju povečala za 0,3 do 0,9 odstotka, kar ne pomeni velikega učinka na inflacijo. Na drugi strani pa bo to vplivalo na znižanje cen električnih vozil na Kitajskem. Ker so carine za zdaj začasne za obdobje štirih mesecev, kar pomeni, da naj bi bile stalne uvedene z začetkom novembra, obstaja še možnost, da Evropska komisija doseže drugačen dogovor s Kitajsko, še pristavlja Ivanc.
Tak dogovor podpirajo v združenju nemške avtomobilske industrije VDA. "Kitajska in Evropska komisija morata storiti vse, kar je v njuni moči, da z odprtim in konstruktivnim dialogom najdeta rešitev. Preprečiti je treba morebitni svetovni trgovinski konflikt. Obe strani sta v zadnjih dneh pokazali pripravljenost za pogovor. Močno podpiramo ta pristop in obe strani pozivamo, naj pogajanja uspešno zaključita," so sporočili iz VDA.
Kitajska vlada je pripravljena nadaljevati pogajanja z Evropsko komisijo. O tem sta se dogovorila minister za trgovino Wang Wentao in podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis. Več informacij o tem, kakšna bi ta pogajanja bila, še ni bilo objavljenih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
