Že več let živim in delam v Angliji, če bi se želela vrniti, najverjetneje službe doma na Hrvaškem zame ne bi bilo. Na Hrvaškem je brezposelnih 24 odstotkov mladih, mnogi od njih imajo izobrazbo, a zaposlitve ne dobijo," je pred polno dvorano na otvoritveni slovesnosti evropskega tedna regij v Bruslju izzvala predsednika Evropske komisije Jeana Clauda Junckerja mlada hrvaška novinarka Bruna Tomšič. In izpostavila problem mnogih mladih z vzhoda in seveda s tem težavo njihovih domačih držav, od koder migrira po večini izobražena mladina, ki se le redko tudi vrne. "EU beleži stopnje brezposelnosti iz leta 2007 pred gospodarsko krizo, a razlike med regijami so ogromne," niti ni prav odgovoril na vprašanje Juncker in poudaril, da se v prihodnjem kohezijskem obdobju krepi denar za mlade, tudi za program Erasmus, ki razpošilja mlade študente po Evropi.
Zakaj torej Erasmus dobi še enkrat več sredstev? "Zapiranje mladih v njihove matične države ni odgovor. Svoboda gibanja ljudi je temelj Evropske unije in naš zaščitni znak. Ukrepi, s katerimi želijo ponekod zamejiti odhajanje mladih, so v nasprotju s temi načeli," meni Tibor Navracsics, evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport. Četudi beg možganov pomeni pustošenje kapacitet ene regije na račun druge, so težnje nekaterih držav, da bi beg možganov omejile z zakonodajo, nedopustne, se strinja večina sogovornikov, je pa naloga EU in članic, da ustvarijo pogoje, ki bodo mlade privabili spet domov.
Plače niso glavni faktor
A trend bo težko ustaviti. Držav, iz katerih se mladi izseljujejo, je vse več, vse manj je ciljnih držav. Največji emitorji mladega usposobljenega kadra so Romunija, Poljska, Portugalska, Češka in Hrvaška, izjema ni tudi Slovenija, iz nje se je leta 2016 izselilo 2389 mladih, starih od 20 do 29 let. Med ciljnimi državami sta najpogosteje Velika Britanija in Nemčija, sledijo skandinavske dežele in Francija. Seveda je najbolj očiten razlog za izseljevanje razlika med BDP-jem prvih in drugih držav, a mladi ne zapuščajo vzhoda samo zaradi boljših plač. Raziskava, s katero so leta 2016 iskali razloge za emigracije mladih Poljakov, je pokazala, da se 77 odstotkov mladih izseli zaradi višje plače, 59 odstotkov zaradi višjega življenjskega standarda, 44 odstotkov zaradi priložnosti za potovanja in spoznavanja sveta, sledijo še boljši socialni pogoji, boljše karierne priložnosti, boljši davčni sistem in varnejša geopolitična situacija.
Na zahod in v mesta
Jose Ignacio Ceniceros Gonzales iz Odbora regij EU vidi pri odhajanju mladih v tujino tudi nekaj prednosti za državo izvora. "Običajno izseljenci pošiljajo domov denar in tako se poveča družinski proračun, v tujini dobijo nova znanja in kvalifikacije, tudi kontakte. Nenazadnje se s tem izboljša tudi situacija na domačem trgu dela," pravi. A doda, da je slabih posledic v domači državi več: spremeni se demografska struktura, saj največkrat odidejo mladi aktivni državljani, poslabša se stanje pokojninske blagajne, država izgublja mlade izobražene in aktivne ljudi in se sooča s pomanjkanjem izučenih kadrov, najbolj očitno je to denimo pri zdravnikih.
"Zapiranje mladih v njihove matične države ni odgovor"
Manj birokracije, boljša infrastruktura
Seveda je glavno vprašanje, kako skrbeti za enakomeren razvoj regij in ali sploh z ukrepi upravljati migracije. Navracsics se sprašuje: "Kako zamenjati enosmerno vozovnico za dvosmerno?" V prihodnjem kohezijskem obdobju od 2020 do 2027 bo namenjenega več denarja za mladinske politike.
"Predvsem za že omenjeni program Erazmus, računamo na evropske univerze, ki ne bodo neki ekskluzivni klubi, ampak bodo dostopne vsem. Pomembno je tudi, da je priznavanje izobrazbe poenoteno, da so stopnje izobrazbe enako priznane v vseh državah, predvsem domačih," si odgovarja komisar. Tudi drugi sogovorniki izpostavijo, da so težave, s katerimi se mladi izobraženci srečujejo doma, ko skušajo nostrificirati izobrazbo, ki so jo pridobili v tujini, odveč in mnoge odvračajo od vrnitve v domovino.
Doma se ne počutijo dobrodošli
Če je po Evropi razseljenih 19 milijonov ljudi, ki torej ne živijo več v matični državi, je obenem kar 80 milijonov Evropejcev razseljenih po svetu, poudari Raymond Xerry, predsednik združenja Evropejci po svetu, ki združuje evropske izseljence. Zakaj se ne vrnejo? "Predvsem zaradi zapletenih postopkov priznavanja diplom, delovnih izkušenj, slabših pogojev za kariero in življenje. Zaradi vsega naštetega se pogosto preprosto ne počutijo dobrodošle doma. Že birokracija pri izmenjavah med raziskovalnimi centri je velikanska," pravi Xerry.
Kako zadržati mlade. Primer Varaždin
S primerom s Hrvaške postreže sicer kontroverzni župan Varaždina Radimir Čačič. Hrvaška beleži 14-odstotno izgubo delovne sile, največ ljudi odhaja v Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo. Čeprav je imela do leta 2017 varaždinska županija najnižjo povprečno plačo v državi, imamo najmanjši odstotek izseljencev. Zakaj? "Obdržali in obnovili smo vse osnovne in srednje šole v regiji ne glede na to, ali so imele le nekaj učencev. Osnovnošolci imajo zastonj javni prevoz in učbenike, obnovili smo vse bolnišnice in zgradili največji paliativni center v državi. Seveda vse s pomočjo evropskih sredstev. Dokazali smo, da lahko s pomočjo evropskih sredstev storiš veliko tudi na čisto lokalnem nivoju."
Transilvanija v Romuniji je po besedah Gyongyver Forro ena najmanj uspešnih regij v Evropi: "Ko sem po štirih letih dela v Bruslju vrnila, sem ugotovila, da ni ostal nihče iz moje generacije. Čeprav sem pogosto obiskovala domovino in se zavedala, da bom potrebovala ljudi, če se bom želela nekoč vrniti. Tudi to je velika težava pri vračanju v domovino - preprosto nimaš več svojega kroga prijateljev in znancev."
