Uroš Esih
Dvodnevni obisk nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja, ki se je začel na simbolni dan zmage, istočasno tudi dan Evrope, je znova potrdil zelo dobre odnose med politično in gospodarsko najpomembnejšo državo EU in Slovenijo, eno najmanjših in najmanj vplivnih držav evropske povezave. Steinmeier je Sloveniji polaskal, da ni lepšega kraja v Evropi (Ljubljana), kjer lahko praznuješ dan Evrope.
"Pomembno je, da do komunikacije prihaja v času, ko nimamo odprtih bilateralnih vprašanj," je povedal slovenski predsednik Borut Pahor in opozoril na pomen multilateralizma, ki v svetu doživlja zaton, Nemčija in Slovenija pa mu ostajata trdno zavezana. Državi povezujejo prijateljstvo, pomembno gospodarsko sodelovanje in skupna stališča glede nekaterih sodobnih izzivov, kot na primer ohranitev multilateralizma, ki vzdržuje red, varnost in mir, je dejal Pahor.
Slovenski in nemški predsednik sta v svojih pogovorih največ pozornosti namenila prihodnosti EU, ključna sporočila pa želita približati predvsem slovenskim volivcem pred letošnjimi volitvami v Evropski parlament.
Ideja o skupni Evropi je morda najboljša ideja celine doslej
Steinmeier: Države same ne morejo nič
Steinmeier opozarja na nujnost politične razprave o prihodnosti EU in da se lahko preko konstruktivnih razprav krepi povezanost: "V luči prihodnjih izzivov, med njimi so podnebne spremembe, migracije in digitalna prihodnost, države same ne bodo mogle najti primernih rešitev ali imeti pomemben glas v svetu, to je mogoče le skupaj."
"Mogoče je ideja o skupni Evropi najboljša ideja, ki se je na tej celini kadarkoli porodila," je prepričan Steinmeier, ki opozarja, da je treba vedno znova sebi in mlajšim rodovom pojasnjevati, da ni nič večno ali samoumevno. Pahor je dodal, da se mladi v Sloveniji zavedajo izjemnosti prihajajočih evropskih volitev in da je zavedanje, da Evropa nudi mir, varnost in razvoj, bolj prevladujoče kot pred leti. Iz tega je Pahor izpeljal prepričanje, da bo udeležba na letošnjih evropskih volitvah višja kot na prejšnjih, prav zaradi boljše udeležbe mladih. Pahor je kot svoje prizadevanje za višjo volilno udeležbo med mladimi izpostavil, da osnovnošolce ali dijake vabi, naj gojijo tako slovensko kot evropsko identiteto.
V EU smo samo majhne države
Včeraj popoldne sta predsednika obiskala Kobariški muzej prve svetovne vojne in podjetje Mahle v nemški lasti v Bovcu. Še pred tem pa sta s študenti FDV razpravljala o politični teži majhnih držav v EU. Na vprašanje, ali imajo male države v EU, kamor spada tudi Slovenija, sploh kakšno politično težo, je Steinmeier odgovoril, da je v primerjavi z Indijo ali Kitajsko tudi Nemčija mala država in da je nemogoče rešiti nekatere težave v EU brez sodelovanja vseh. "V EU so samo majhne države in države, ki še niso spoznale, da so majhne," meni Steinmeier. Pri vprašanjih, kot so klimatske spremembe, migracije, digitalna prihodnost ali varnost, sta evropska enotnost in sodelovanje brez alternative.
Brexit kot učna lekcija mladim
Pahor je namreč prepričan, da se je pri mladi generaciji, ki nima neposredne izkušnje z grenkimi časi zgodovine, okrepilo spoznanje, da imajo neke vrste odgovornost, vsekakor pa pravico, da se tokrat izrečejo glede temeljnega vprašanja, v katero smer naj gre EU. Po oceni Steinmeierja lahko brexit mladim služi tudi kot učna lekcija. Mladi se namreč niso udeležili referenduma, čeprav so večinsko podpirali obstanek Velike Britanije v EU. "Vedno znova moramo preverjati, ali je to, kar mi delamo za Evropo, to, kar mlade generacije pričakujejo od Evrope," je še dodal Steinmeier.
Nemški predsednik, ki se je v okviru uradnega obiska sestal še s predsednikom državnega zbora Dejanom Židanom in predsednikom vlade Marjanom Šarcem, bo Slovenijo znova obiskal v začetku junija. Sprejel je namreč povabilo slovenskega predsednika, da se kot gost udeleži srečanja pobude Tri morja.
