"Vemo, da politiki ne želijo govoriti z nami. Dobro, mi tudi ne z njimi. Naj raje govorijo z znanstveniki, mi samo ponavljamo, kar oni dopovedujejo že desetletja," je predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju v obraz vrgla Greta Thunberg, deklica, ki je z vztrajnostjo in trmo sprožila nič manj kot najbolj množičen val protestov za rešitev podnebja.
Mladi korakajo ob petkih po ulicah evropskih mest že nekaj časa in zahtevajo resne ukrepe, ne pokroviteljskih trepljanj in floskul, ki jih politika pa tudi številne druge klike servirajo že desetletja. Da so podnebne spremembe resen problem in da je zanje kriv človek s kurjenjem fosilnih goriv, znanost opozarja že od osemdesetih let prejšnjega stoletja, konec devetdesetih je bil podpisan Kjotski protokol nikoli ni doživel prave aktivacije.
Temperaturni rekordi padajo iz leta v leto
Slovenija se segreva hitreje od globalnega povprečja, temperatura pa se viša hitreje na vzhodu Slovenije, za zahod pa je značilen trend upada padavin. Skoraj vsako sezono porušimo kak nov temperaturni rekord. Leto 2018 je bilo drugo najtoplejše doslej, rekordno je leto 2014, vsako leto tudi zabeležimo kak ekstremni podnebni dogodek (žled, zmrzal, vročinski valovi, suša, poplave), zaradi tega je na udaru predvsem kmetijstvo. Podnebni scenariji kažejo, da se bo trend nadaljeval - najbolj se bodo segrevali zime in poletja.
Segrevanje, izumiranje vrst, plastika
Potem ko so ZDA vendarle priznale, da podnebne spremembe niso prevara, so se kopja pričela lomiti pri deljenju krivde in dolga med revnimi in bogatimi. Veliki propad pogajanj 2009 v Köbenhavnu je namreč zakrivilo prerekanje o odgovornosti bogatih ter skrivna pogodba, s katero je zahod želel v zakulisju opehariti koalicijo držav v razvoju, a jih je pri tem razkrinkal Guardianov novinar John Vidal.
Koalicijski sporazum: subvencije in spodbude
Vladne stranke so v koalicijskem sporazumu navedle nekaj obljub in ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. Med drugim naj bi do junija 2019 izdelali časovnico prehoda na obnovljive vire energije do leta 2030, obudili programe izgradnje in subvencioniranja sončnih in vetrnih elektrarn, odpravili okoljsko in podnebno škodljivih subvencij ter uvedli neposredne okoljske spodbude v državnem in zasebnem sektorju.
Slovenija krepko zamuja
Ni skrivnost, da Slovenija krepko zamuja s prehodom na obnovljive vire in drugimi ukrepi na okoljskem področju. Zagotovo je spomenik slovenski okoljski neuspešnosti TEŠ 6. Nina Štros, vodja Greenpeacea v Sloveniji, meni, da se takrat Slovenija gradnji šestega bloka ni mogla izogniti: "Politični sistem je na avtopilotu in teme, ki definirajo njegov obstoj, so popolnoma drugačne od teh, ki so se pričele pojavljati v zadnjih desetih letih. Njihov podporni sistem jih je postavil na podlagi drugih pričakovanj, kot so okoljska, ki so zelo specifična. Zato so lahko bili zelo samozavestni. V tistih časih je bilo majhno jedro civilne družbe dobro razvito, a imelo je premajhno vlogo v širšem družbenem kontekstu. Stvari, ki se odvijajo sedaj, smo napovedali, imeli smo moč argumenta, nismo pa imeli moči to zasidrati v širšo družbeno zavest, na podlagi katere bi se presojala prihodnja politična podpora. V Sloveniji mobilizacijski naboj dozoreva šele v zadnjih treh letih. Podobno je bilo pri Köbenhavnu, takrat tema preprosto še ni pricurljala do vsakega človeka. Sedaj Greti Thunberg to uspeva. Svet je postal bolj povezan in civilna družba se združuje, ima bistveno večja pričakovanja in potrebe."
