Urban Červek
Kako komentirate odločitev za izredni odstrel 175 medvedov in enajstih volkov?
"To, da je prišlo do interventnega zakona, je bila z naše strani precej pričakovana smer dogajanja glede na zaplete pri upravljanju velikih zveri v zadnjih letih. V zadnjih letih se je sodelovanje vseh vpletenih pri pripravi strokovnih izhodišč izboljševalo iz leta v leto, žal so bile nato predlagane odločitve blokirane s strani nevladnih organizacij, ki nimajo specifičnih znanj. Že ob blokadi smo bili prepričani, da bo politika slej ko prej prevzela odločanje v svoje roke, kar je bistveno slabše, kot če bi bile odločitve sprejete na podlagi stroke. Upravljanje populacij na podlagi interventnih razlogov ima lahko, sploh če se bo nadaljevalo, dolgoročno negativen učinek tako za človekovo sprejemanje zveri kot za njihove populacije. Uradniki ministrstva so poskušali predlog interventnega zakona približati strokovnim izhodiščem, a interventni zakon omogoča več manevrskega prostora pri odstrelu, poleg tega je spisan na hitro, kar povečuje možnost napak."
Ali obstaja drugačna rešitev kot odstrel za zmanjšanje konfliktov z domačini?
"Do odločitve o interventnem odstrelu je prišlo, da se prepreči zlom upravljanja populacij teh dveh vrst. Takšni zapleti dodatno polarizirajo družbo glede teh vprašanj, saj pride do razkola med ruralno in urbano populacijo, med skrajnimi aktivisti, lovci in drugimi. Talci pa so populacije, ki jih želimo upravljati."
Ali imata omenjeni števili za odstrel dovolj utemeljeno znanstveno podlago?
"To sta številki, ki sta še vedno pod pričakovanim prirastom populacij, kar pomeni, da se populacije ne bodo zmanjšale."
Kaj menite o kritikah, da lovci s krmljenjem medvedov povečujejo neravnotežja v naravi?
"Seveda krmljenje do določene mere vpliva na rabo prostora, a praktično ni nobenih dokazov, da bi ta hrana povečala rast populacije. Ni pričakovati, da bi odsotnost krmljenja vplivala na zmanjšanje reprodukcije. Naš medved živi v tako prehransko bogatem okolju, da so prehranske razmere zanj vedno ugodne. Na razpolago ima žir, želod, hrano na kmetijskih zemljiščih ..."
Logika krmišč v gozdovih je, da medvede držijo stran od kmetijskih površin.
"Tako je, medveda in divjega prašiča odvračajo od kulturne krajine, hkrati pa krmišča omogočajo lažji odstrel. Tudi zaradi divjega prašiča ni mogoče kar ukiniti krmišč za medvede, saj imajo ti še vedno dostop do krmišč za divjega prašiča. Če bi povsem prekinili hranjenje na krmiščih, pa bi se povečal pritisk na kulturno krajino. Obenem bi se močno zmanjšala učinkovitost odstrela divjih živali."
Medveda iz Slovenije tudi "izvažamo", odzivi domačinov, kjer se doseli medved, niso vedno pozitivni.
"Kjer ni tradicije sobivanja z medvedom, je toleranca izredno nizka. To je podobno kot pri migracijah ljudi. Pri velikih zvereh je zelo lahko vzbuditi občutke strahu, ki ga interesne skupine pri ljudeh znajo izkoristiti v svoj prid. V Sloveniji imamo kot družba izredno visoko stopnjo tolerance do sobivanja z velikimi zvermi. Škoda bi bilo, da bi se zaradi polarizacije javnega mnenja ta toleranca znižala, predvsem v lokalnih okoljih."
Čeprav naj bi odstrelili veliko več medvedov, so za zadnje konflikte "krivi" volkovi.
"Volkovi so daleč najbolj konfliktna vrsta v tem okolju. Problematična so predvsem tako imenovana presežna plenjenja, ki so značilna za volkove. Včasih ubijejo več deset živali, pojejo pa samo dve. To je naravno refleksno vedenje. Volkovi so vrsta z visoko reprodukcijo, hitrim širjenjem, zanje je smiselno uporabljati celo paleto ukrepov, vključno z odstrelom. Ta ima več učinkov; zmanjšuje populacijsko dinamiko, deluje tudi psihološko na domačine, deloma vpliva tudi na vedenje volka. Seveda mora biti odstrel vedno v obsegu trajnostnega upravljanja."
