Poročilo se bere kot grozljivka. Aprila lani ga je na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti oddala svetovalka za pomoč in informiranje v primerih nadlegovanja ali trpinčenja na ministrstvu za kulturo. Poročanje je predvideno v nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami, zato je več pozornosti posvečene položaju delavk. Na kulturnem ministrstvu je bilo prijav mobinga v letu 2014 manj kot deset, leta 2015 več kot trideset, leta 2016 malo manj kot dvajset, predlani pa je poskočilo na 74 - med temi je bilo kar 52 prijav delavk. Po pogovoru so dejansko prijavo oddali le trije zaposleni, je pojasnjeno v poročilu, da pogostokrat pomaga že pogovor, "čeprav (delavci) težko razumejo, da se to dogaja v javnem sektorju". "Takoj povedo, da si ne upajo prijaviti, kajti bojijo se, da bi ostale brez službe in bile javno še bolj ponižane." Nadrejeni ne prisluhnejo prošnjam po premestitvi, do svetovalke pridejo večkrat letno zaradi dejanj iste osebe. Delavkam se očita njihov izgled: barva las, okrogla postava, velikost ... "Ženske po zaključku službe iščejo 'pomoč' v zdravstvenih ustanovah - samo zato, da s pomočjo tablet lahko preživijo osem ur na delovnem mestu," piše ob zabeleženju porasta dni bolniške odsotnosti. "V kolektivih je vedno več medsebojnega nagajanja, prekrivanja informacij, zapiranja oseb v pisarne in posledične izolacije posameznikov," še piše v poročilu, ki opozarja na dodatni strah delavk in delavcev, ki niso politično opredeljeni, pred izgubo službe.
Trpinčenje in šikaniranje
Trpinčenje na delovnem mestu je sankcionirano v okviru delovne zakonodaje, šikaniranje na delovnem mestu pa je tudi kot kaznivo dejanje: če se ponižanje ali prestrašenost povzroči s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem, se storilec kaznuje z zaporom do dveh let; če so posledice tudi psihično ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti, je zagrožena zaporna kazen do treh let.
Pri trpinčenju (ali mobingu), piše Doroteja Lešnik Mugnaioni iz delovne skupine pri SOS-telefonu, pa gre za dolgotrajno in sistematično, praviloma psihično nasilje zoper sodelavca, katerega cilj je osamitev žrtve, škodovanje njenemu ugledu in položaju, posledično pa izgon z delovnega mesta. Največkrat, a ne izključno, trpinči nadrejena oseba, ki s tem zlorabi moč. Pomembno pa je pravilno prepoznati situacijo, saj se v primerih (zgolj) konfliktov in težav s slabo klimo nato postopa drugače.
Opažajo ignoranco
Mnogi kulturniki in umetniki, ustanove ter organizacije imajo podobno izkušnjo: neargumentirane in pogostokrat na videz arbitrarne odločitve uslužbencev ministrstva za kulturo so jim spodnesle tla pod nogami, saj so bili od projektnega denarja odvisni tako njihovi projekti kot preživetje. Umetnica Ema Kugler se je prav zato lani skupaj z drugimi kulturnimi ustvarjalci ob podpori društva Asociacija odločila, da se spusti v upravno tožbo proti nesmiselnim in neargumentiranim odločbam ministrstva. "Ignoranca," z eno besedo opiše svojo izkušnjo. "Ne poslušajo niti ne upoštevajo te ... Šefi znotraj sektorjev na ministrstvu si privoščijo vse, na pisma in pritožbe ne dobiš niti odgovora," našteva. Prepričana je, da so prav višji uradniki tisti, ki oblikujejo in ključno vplivajo na kulturno politiko, a je bila vendar ob novem razpisu, ki so ga na ministrstvu predstavili decembra, neprijetno presenečena. "Enako slab, z enako problematičnimi pogoji – nič se ni spremenilo," razočarano pove Ema Kugler.
Moteča nestrokovnost
Tudi Marko Milosavljević, profesor s katedre za novinarstvo ljubljanske Fakultete za družbene vede, pravi, da so bili že pretekli ministri problematični – tako z vidika načina vodenja kot koruptivnih praks –, a vendar ne vidi, da bi se trend obrnil. Prej obratno. "Podhranjenost sektorja nima s tem nobene zveze. Gre za odnose," zavrne, da bi bile sedanje razmere (le) posledica dolgoletnega mačehovskega odnosa politike do kulture. Pred kratkim je bil med tremi povabljenimi strokovnjaki na sestanku na kulturnem ministrstvu glede predloga novele zakona o medijih. Pravi, da so na mizo dobili bolj ali manj končan predlog, na katerega niso mogli vplivati, na pripombe, ki so jih dali, pa do danes niso prejeli odzivov. "Šlo je za omejene spremembe omejenega števila členov – premalo ambiciozno in neusklajeno," opiše razloge, za katere je prepričan, da so vplivali tudi na negotovo usodo novele, pri čemer vidi delo direktorata za medije kot strokovno in korektno, a začrtano in tudi omejeno z odločitvami vodstva ministrstva. "To, da so nas povabili, je nedvomno pozitivno, a vendar je premalo za tak projekt, kot je noveliranje zakona o medijih, ki bi lahko prinesel več podpore delu mladih novinarjev, raziskovalnemu novinarstvu, lokalnim in tujim dopisniškim mrežam," našteva zamujene priložnosti in vztrajajočo odsotnost odprtega sodelovanja in iskrenih razprav kulturnega ministrstva z zainteresirano javnostjo.
Na društvu Asociacija, kjer so v zadnjih štirih mesecih imeli en sestanek na ministrstvu, pravijo, da je to obdobje prineslo tako pozitivne kot negativne izkušnje. Spomnijo, da so že v preteklosti opozarjali na potrebo po reorganizaciji ministrstva. To, verjamejo, bi lahko izboljšalo medsebojne odnose, prav tako pa se strinjajo, da je potrebna resna in iskrena demokratizacija njegovega delovanja. O zgolj videzu splošnega zadovoljstva, medtem ko je bilo v strokovnih krogih v zadnjih mesecih mnogo nezadovoljstva, spregovori Andrej Srakar, raziskovalec na področju financiranja kulture in docent z ekonomske fakultete. Na podlagi izkušenj z različnimi ministri prepoznava v delovanju sedanjega nazadovanje. "Prej so posveti s stroko vsaj obstajali, četudi na koncu njihova mnenja niso bila upoštevana. V zadnjih mesecih ni niti tega," je prepričan, da tiči problem v trenutnem vodstvu ministrstva za kulturo in ne le v dolgoletnem postavljanju kulturnic in kulturnikov na stranski tir. Raziskovalka kulturnih politik Vesna Čopič pa opozarja, da smo trenutno priča posledicam dolgoletnega podcenjevanja in zapostavljanja področja kulture. "Stanje na ministrstvu za kulturo je zgolj odraz stanja v kulturni politiki in odnosa vseh vlad do zdaj do kulture."
