Človek je v zadnjih 300 letih uničil več kot 87% mokrišč po svetu, in tudi v Sloveniji so mokrišča med najbolj ogroženimi ekosistemi. Na poplavno zemljo, ob reke se širijo raznovrstne pozidave, na mokrišča se širi tudi kmetijska zemlja, še posebej veliko je zanje zanimanje energetikov.
A z izgubo mokrišč izgubljamo biotsko raznovrstnost in funkcije, ki jih opravljajo. V Sloveniji imamo še vedno mokrišča ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah (šotna barja), ki so ključna pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, čiščenju vode in zagotavljanju pitne vode ter imajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb, opozarjajo na ministrstvu za okolje in prostor.
"Mokrišča so zibelka biotske raznovrstnosti, saj več kot 40 odstotkov vseh rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih, v njih npr. živi več kot 100.000 ribjih vrst. Vedno bolj se poudarja dejstvo, da so ravno obalna mokrišča med biotsko najbogatejšimi območji na svetu. Mokrišča so polna življenja, tako je znano, da 30 odstotkov vseh ribjih vrst del svojega življenja preživi v mokriščih. Vsako leto pa odkrijejo 200 novih vrst rib. Mokrišča so pomembno življenjsko okolje za dvoživke in plazilce, ptice, ki si najdejo tukaj svoj dom ali pa postanek na selitvenih poteh. Na tisoče rastlinskih vrst domuje v mokriščih. Mnoge endemične vrste so odvisne od posebnih življenjskih okolij in tako vezane na specifična mokrišča," poudarjajo na ministrstvu.
Čistijo vodo
Biotska raznovrstnost mokrišč se odraža na številne načine pomembne tudi za človeka. Bogata vegetacija v mokriščih čisti vodo in omogoča rabo pitne vode. V mnogih predelih sveta so mokrišča ob rekah, jezerih in morju vir preživetja lokalnih prebivalcev. Mangrove in koralni grebeni varujejo obalne skupnosti pred hurikani, neurji in tsunamiji. Podatki kažejo, da je v šotnih barjih shranjenih 30% kopenskega ogljika. Čeprav se vseh ekosistemskih storitev, ki jih mokrišča nudijo človeku, ne da pretvoriti v denar, so z ocenjenimi 42 milijardami evrov med najpomembnejšimi ekosistemi in presegajo izračunane vrednosti za gozdove, travišča ali sušna območja.
"Pa vendar, človek s svojimi aktivnostmi in v nenehni tekmi po "napredku in razvoju" še vedno uničuje mokrišča. Glavni vzroki so izsuševanje, zasipavanje, onesnaževanje, ropanje naravnih virov, npr. prekomerni ribolov, vnašanje tujerodnih vrst in spreminjanje podnebja. Biotska raznovrstnost v svetovnem merilu še vedno upada," pišejo ob dnevu mokrišč na ministrstvu. Samo v obdobju 1970 do 2014 so se populacije rib, ptic, sesalcev, dvoživk in plazilcev zmanjšale za 60%. Od leta 1970 so celinska mokrišča izgubila 81 odstotkov vrst, za 36 odstotkov pa se je zmanjšalo število obalnih in morskih vrst. Ogroženih je 25 odstotkov živalskih vrst, ki so vezane na mokrišča (vodne ptice, sesalci, morske želve in vrste vezane na koralne grebene). Ocenjuje se, da v svetovnem merilu milijon rastlinskih in živalskih vrst ogroža izumrtje in stanje se še slabša.
Ribje populacije ogrožajo predvsem regulacije in hidroelektrarne
Vzroki za krčenje in izginjanje mokrišč so v Sloveniji podobni kot drugje po svetu, dodajajo na ministrstvu: "So pa ekosistemi v Sloveniji še posebej občutljivi zaradi majhnosti in razdrobljenosti, ki so posledica človekovih aktivnosti. Mnoge vrste ptic in dvoživk so ogrožene zaradi uničenja njihovih življenjskih okolij. Ribje populacije tako ogrožajo predvsem regulacije vodotokov in gradnja hidroelektrarn. Podnebni dogodki in širjenje invazivnih tujerodnih vrst stanje biotske raznovrstnosti še dodatno poslabšuje." Kljub temu, da si je EU zadala za cilj varovanje biotske raznovrstnosti, ji to ne uspeva najbolje.
