Franja Žišt
Dr. Desiree Dickerson je nevroznanstvenica in psihologinja, ki je ob mednarodnem tednu možganov - ta vsako leto poteka tretji teden v marcu - na portalu Youtube vsak dan objavila poljudnoznanstveni video o možganih. Poleg splošnih zanimivosti o njih je tako minuli teden razlagala o zmožnosti prilagajanja in spreminjanja možganov, zakaj jim je dobro postaviti čim več izzivov, pa o tem, kako pomembno je spanje, da se nahranijo nevroni, o stresu, spominih, nostalgiji. Dickersonova se prvenstveno ukvarja s področjem zdravja možganov, kognitivnimi sposobnostmi in dobrim počutjem. Znanstvenica, ki je sicer rojena v Avstraliji, odraščala pa je na Novi Zelandiji, je delala in raziskovala na Dunaju, sedaj pa z družino živi v Španiji, je tudi zelo odzivna znanstvenica, z veseljem je odgovarjala na naša vprašanja.
Izkrivljeni grižljaji za klikanost
"Teden možganov je odlična priložnost, da povečamo zavedanje ljudi o pomenu raziskovanja in stanju raziskav. Zdi se mi, da se ugotovitve znanstvenikov pogosto skrivajo za plačljivimi zidovi in do njih brez plačila ni mogoče priti ali pa so zapisane oziroma kar zakodirane v strokovnem žargonu, ki je splošni javnosti nerazumljiv. In to ravno tisti javnosti, ki s plačevanjem davkov znanost tudi financira," opozarja Dickersonova. Poudarja, da se znanstvene ugotovitve, ki jih znanstveniki sporočajo javnosti, preveč pogosto spremenijo v "izkrivljene grižljaje" za članke, ki prinašajo čim večjo klikanost. "Kaj hitro se lahko zgodi, da so preveč poudarjene ugotovitve, ki so pogosto še v povojih, v javnosti se pojavijo dramatični sklepi, ki jih v originalni raziskavi niti ne trdijo. To prispeva le k splošnemu stanju zmede v javnosti o raziskovalnih temah, ki so sicer lahko zelo zanimive za ljudi."
Sogovornica je prepričana, da si javnost želi boljšega razumevanja tega, kar znanstveniki vedo in kar ugotavljajo raziskave, zato ljudje tudi pogosto iščejo informacije na internetu. "Potem pa se pojavi težava, kako se prebiti čez vse, kar je na voljo na spletu, vključno z blogi in posamezniki, ki prodajajo izdelke brez empirično preizkušenih koristi. Težko veš, čemu zaupati." To je eden izmed razlogov, da je Dickersonova izstopila iz raziskovalnega sveta in se začela bolj ukvarjati s komuniciranjem znanosti. Želi si raziskav, ki bi bile bolje prevedene v uporabna orodja in strategije, ki bi nam prišle prav v vsakdanjem življenju.
Pomen dobrega spanca
Dickersonova pravi, da je vedno, kadar predava o temah, povezanih z možgani, presenečena, "kako malo ljudi ima občutek, da imajo nadzor nad svojim zdravjem in dobrim počutjem". Seveda obstajajo stvari, ki jih ne moremo nadzorovati - geni, poškodbe in degeneracija -, a vseeno lahko storimo veliko, da ostanemo mentalno ostri, kljub staranju, in zmanjšamo denimo tveganja za demenco.
Sposobnost možganov, da se spreminjajo in prilagajajo, je nekaj, česar veliko ljudi nima dovolj pogosto v mislih, je prepričana sogovornica. "In prav gotovo je to tisto, kar se mi zdi pri možganih najbolj zanimivo - da imamo moč, da lahko dejansko spremenimo toliko vidikov njihovega delovanja. Od tega, kako dobro se učimo, kako dobro obdržimo informacije v spominu, kako hitro naši možgani obdelajo informacije ... Z učenjem lahko povečamo število nevronskih povezav, z uporabo določenih delov možganov lahko celo povečamo velikost določenih možganskih struktur! Naši možgani so odvisni od naših dejavnosti - bolj ko jih izpostavljamo, izzivamo, bolje delujejo in bolj verjetno bodo še naprej dobro delovali, ne glede na to, da se neprestano staramo. S tem pa lahko zmanjšamo tudi tveganje za Alzheimerjevo in druge demence."
Gripa in shizofrenija
Desiree Dickerson je kot raziskovalka preučevala možganske spremembe pri shizofreniji, poskušala je bolje razumeti možganske mehanizme, ki so z njo povezani. Shizofrenija je nevrološka motnja, ki jo povzročajo genetski in okoljski dejavniki. Dickersonovo je zanimala predvsem vloga slednjih, škodljivih vplivov okolja. Konkretno se je ukvarjala z vprašanjem, kaj se zgodi, ko nosečnica dobi gripo, kako lahko odziv njenega imunskega sistema vpliva na razvoj možganov zarodka in ali bo taka oseba kasneje v življenju bolj verjetno trpela zaradi shizofrenije. Raziskavo so delali na živalih in pri njih se je pokazalo, da ključne možganske regije odraslih živali niso komunicirale tako dobro kot pri možganih živali, ki niso bile izpostavljene imunskemu odzivu v maternici. Dickersonova je kasneje na Dunaju raziskovala nekatere znane genetske dejavnike pri shiizofreniji in vpliv genetskih napak na aktivnost nevronov v možganskih režnjih, kjer se odvijajo procesi učenja in spomina.
Socialni stiki podaljšujejo življenje
Za zdravje možganov je ključna tudi telesna vadba. Ta namreč poveča pretok kisika do organa v glavi in tako izboljša sposobnost možganov, da očistijo negativne snovi, ki jih povzroča stres. S tem zmanjšamo možnost za vnetje. "Telesna vadba povečuje proizvodnjo molekul, rastnih dejavnikov, ki so ključni za rast in preživetje naših možganskih celic ter krepijo nevronsko povezljivost. Vsi ti mehanizmi izboljšujejo kratkoročni in dolgoročni spomin, povečujejo pozornost ter zmanjšujejo možnost demence."
Presenetljivo, tudi druženje, socialni stiki izjemno koristijo sivim celicam. "Zdi se, da je druženje še bolj učinkovito pri podaljševanju življenja, kot so telesna vadba, dobra hrana in zmerna telesna teža, je pokazala ena od raziskav. In to je nekaj, o čemer vas bodo ob obisku zdravnika zelo malo verjetno vprašali. Tisti, ki imajo natrpan družabni koledar, torej, ki imajo veliko stikov z drugimi, kažejo manjši upad kognitivnih sposobnosti in spomina ter manjše tveganje za demenco. Druženje zmanjša tveganje za možgansko kap in bolezni srca in ožilja, stopnjo prehladov in gripe," razlaga Dickersonova. Ne glede na to, kakšno življenje živimo, nikoli ni prepozno za spremembo življenjskega sloga, ki bi bil bolj po godu našim možganom, zaključi.
