Pred natanko 27 leti je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija od Jugoslavije odcepila tudi v pravnem smislu. Na ta dan od leta 1997 zato praznujemo dan ustavnosti, ki ga je ustavno sodišče obeležilo s četrtkovo slavnostno sejo.
Na četrtkovi slavnostni seji ustavnega sodišča je zbrane nagovoril novi predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez, ki se mu zdi pomembno, da ustavno sodišča, ki presoja, ali so posamezne odločitve sodišč in zakoni v skladu z ustavo, vedno znova kaže svojo neodvisno držo, pri tem pa tudi ustrezno argumentira svoje odločitve. Prav z dobro argumentacijo namreč gradi, ohranja in utrjuje svoj ugled, s tem pa tudi samo prispeva k spoštovanju svojih odločb, je dejal.
Slavnostni govor je imel zaslužni profesor pravne fakultete v Ljubljani Janez Kranjc, ki je med drugim izpostavil pomen avtonomnosti pravosodne sfere tudi, ko gre za pregon sovražnega govora. Pri pregonu slednjega mora ta ohraniti svojo avtonomnost in ga preganjati ob upoštevanju vseh razsežnosti vloge in poslanstva kazenskega prava, je dejal. Zavzema se za pravno in neaktivistično obravnavanje sovražnega govora.
Osnutek slovenske ustave, ki je bil pozneje v državnem zboru sicer nekoliko preoblikovan, je v podvinskem gradu leta 1990 pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil pravnik Peter Jambrek.
Od sprejetja do danes je ustava že doživela nekaj sprememb, nazadnje, ko so poslanci v njo vnesli pravico do pitne vode, še pred tem pa fiskalno pravilo in novo referendumsko ureditev.
