Na drugi rok javnega razpisa za večjo letalsko povezljivost Slovenije je prispela ena vloga. Oddal jo je latvijski letalski prevoznik AirBaltic, ki namerava v poletni sezoni 2024 vzpostaviti povezavo med Ljubljano in Rigo, je sporočilo ministrstvo za infrastrukturo. Komisija za dodelitev pomoči bo preverila, ali omenjeni letalski prevoznik izpolnjuje vse potrebne pogoje za dodelitev pomoči, je pa ministrstvo že sklenilo pogodbo s prevoznikom Luxair, ki bo zagotavljal neposredno letalsko povezavo med Luksemburgom in Ljubljano. Letel bo dvakrat tedensko v obdobju od 14. septembra letos do 14. septembra 2025.
Na prvi rok razpisa za večjo letalsko povezljivost Slovenije sta se prijavila luksemburški letalski prevoznik Luxair in črnogorski To Montenegro, a je bil za upravičenca do pomoči izbran le prevoznik Luxair, ki bo zagotavljal novo letalsko progo. Država prek razpisa ponuja subvencioniranje letaliških pristojbin v višini 50 odstotkov (takšno višino pristojbin smernice Evropske komisije o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom še dopuščajo) na vseh treh slovenskih mednarodnih letališčih (Ljubljana, Maribor in Portorož), skupno pa je za prevoznike, ki bi vzpostavili redne lete, v letih 2023 do 2025 predviden znesek pomoči v višini 16,8 milijona evrov, torej 5,6 milijona evrov letno.
Ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport sta si s poglobljeno predstavitvijo izredno slabega stanja letalske povezljivosti in potreb Slovenije po njenem izboljšanju prizadevali doseči tudi možnost sofinanciranja povečanja frekvenc na že obstoječih progah, vendar je Evropska komisija to možnost izključila. Ravno tako so bile izključene letalske proge v/iz tretjih držav (na primer Velika Britanija).
Prvi rok razpisa ni prinesel željenih rezultatov, tudi drugi, ki se je iztekel 31. julija, z zgolj eno prijavo prevoznika AirBaltic ni nič drugače. Tretji rok bo predvidoma začel teči novembra letos. Na ministrstvu za infratrukturo so zapisali, da je stanje letalske povezljivosti Slovenije v primerjavi z okrevanjem letalskega prometa drugod po svetu še vedno izjemno slabo. "Slovenija po pandemiji še vedno močno zaostaja za vsemi državami, z izjemo Belorusije, katere zračni prostor je prizadet zaradi vojne v bližnji Ukrajini in sankcij, dosegamo najslabšo stopnjo okrevanja. Posebej zaskrbljujoče je, da se ta razkorak glede na druge države še stopnjuje."
Podatki za mesec junij 2023 kažejo, da je bilo potnikov z letališča Jožeta Pučnika v Ljubljani 31.9 odstotka manj kot leta 2019, število potnikov v prvi polovici leta 2023 pa kar za 37,7 odstotka manjše od enakega obdobja leta 2019. "Kljub temu, da so se določene proge obnovile, se te žal niso obnovile v ustrezni frekvenci tedenskega števila letov in z ustreznimi urniki. Tudi cene letalskih vozovnic so zaradi monopolnega položaja prevoznikov na progah iz Ljubljane in premajhne ponudbe razpoložljivih sedežev nadpovprečno visoke," zaključi ministrstvo.
