Urška Mlinarič
Bojana Beović bi se zdelo pravično, če bi po žepu udarili necepljene.
"Sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji temelji na načelih solidarnosti, neprofitnosti in socialne pravičnosti. Stroški zaradi covida so na strani zdravstva od začetka pojava virusa pa do vključno meseca novembra 2021 znašali več kot 548 milijonov evrov. Ne glede na zelo visoke stroške pa menimo, da bi predlog plačila zdravljenja necepljenih povzročil nesorazmerne posledice v dostopnosti zdravstvenega varstva," so na vprašanje Večera odgovorili na ministrstvu za zdravje.
Da bi bilo pravično, če bi necepljeni participirali pri stroških za njihovo hospitalizacijo, je pred dnevi dejala predsednica posvetovalne skupine za cepljenje in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović, ki je tudi napovedala, da bo posvetovalna skupine, ki dobiva številne predloge v tej smeri, o tem najbrž tudi razpravljala.
Beovićeva: Ne bi bilo etično, če bi bila stroka tiho ob tako kritični situaciji
Plačevanje necepljenih bolnikov v primeru hospitalizacije zaradi covida-19 je zgolj ena od številnih idej, ki jih je prejela, se je odzvala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović, potem ko so njene besede dvignile precej prahu. Buren odziv javnosti jo je presenetil, pravi. Vse take ideje po njenem morajo priti "v eter, v razpravo, ljudje morajo biti za in proti, in potem se stvari izkristalizirajo".
Predlogi po njenih besedah prihajajo tako od zdravnikov kot laikov, ki razmišljajo, kaj bi morali storiti, da bi tudi v Sloveniji dosegli tako visoko precepljenost, kot jo imajo v večini zahodnoevropskih držav. Tam imajo kljub velikim epidemičnim valovom v bolnišnicah tudi osemkrat manj hospitaliziranih, kot jih imamo v Sloveniji, opozarja Beovićeva: "Ne vem, če ste kdaj videli, kako je videti intenzivna terapija, ampak to je res trpljenje," je poudarila. Sama je delala tudi v t. i. ambulanti za dolgi covid. Obravnavala je ljudi, ki so bili po njeni oceni mlajši od 50 let in se zaradi posledic po preboleli bolezni ne morejo vrniti na delovno mesto. Tako po njeni oceni ne bi bilo etično, če bi bila stroka tiho ob tako kritični situaciji, kot smo ji priča v zdravstvu zaradi covida-19.
Hkrati pa je dejala, da se včasih skupaj s kolegi zdravniki počuti osamljeno pri zagovarjanju zdravja vseh bolnikov, tako obolelih zaradi covida-19 kot vseh ostalih, ki zaradi epidemije nimajo dostopa do zdravstvene obravnave.
Beovićeva je spomnila, da se po Evropi razpravlja tudi o uvedbi obveznega cepljenja. Če se bodo Evropska unija in druge države odločile za obvezno cepljenje, pričakuje, da bo tudi v Sloveniji mogoče doseči konsenz o tej odločitvi. (STA)
Logarjeva: Nepravično do tistih, ki pridejo v bolnišnico
Vodja strokovne skupine za covid-19, infektologinja Mateja Logar, je povedala, da bi bila po mnenju skupine uvedba obveznega cepljenja proti covidu-19 strokovno povsem upravičena za vse starejše od 50 let. "Torej za tiste, za katere pričakujemo, da bodo imeli težji potek bolezni." Tudi usmeritve Evropske unije gredo v smeri uvedbe obveznega cepljenja, je dodala.
Plačila zdravljenja za necepljene pa se ji osebno ne zdi pravično, ker bi "kaznovali samo tiste, ki pridejo v bolnišnico". Logarjeva je bolj naklonjena uvedbi grškega sistema. Tam bodo morali starejši od 60 let do 16. januarja prejeti vsaj en odmerek cepiva proti covidu-19, v nasprotnem primeru jim grozi 100 evrov denarne kazni mesečno.
Logarjeva je izpostavila, da je slovenski sistem zdravstvenega zavarovanja dober in da je marsikje v tujini cena dodatnega zavarovanja odvisna od posameznikovih dejavnikov tveganja. Izrazila je obžalovanje, da cepljenje razdvaja slovensko družbo, saj iz držav z visoko precepljenostjo ne poročajo o tako velikem številu stranskih učinkov, kot jih v Sloveniji izpostavljajo necepljeni. (STA)
Na ministrstvu dodajajo, da tak predlog posega tudi na področje socialne varnosti posameznikov, "prav tako pa se poraja moralno etična dilema, ki lahko pod vprašaj postavi prostovoljno udeležbo posameznikov v vseh preventivnih javnozdravstvenih programih". Tudi sicer bi se, po njihovem, do tega predloga v prvi vrsti morala opredeliti republiška komisija za medicinsko etiko. Dodajmo, da smo pisno za mnenje o tem povprašali njenega predsednika Božidarja Voljča, a odgovora do sedaj še nismo prejeli.
Predstojnik urgentnega centra UKC Maribor Gregor Prosen je za Slovensko tiskovno agencijo možnost plačevanja zdravljenja necepljenih bolnikov označil za malo verjetno in praktično težko izvedljivo. "Ko na vrata pridejo pacienti, prav gotovo ne bo spraševanja, kdo je kreditno sposoben," pravi. Po drugi strani pa Prosen meni, da je Beovićeva z omembo ideje "dregnila v srčiko". Opomnil je, da je zaradi epidemije umrlo več tisoč ljudi, ki niso mogli priti do zdravstvene oskrbe. Davek pa bo plačala vsa družba.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
