Urška Mlinarič
Bojana Beović meni, da bi bilo pravično, če bi necepljeni prispevali h kritju stroškov svojega covidnega zdravljenja v bolnišnici.
"Nekateri ljudje smo odgovorno pristopili k epidemiji in se cepili. Z nekim minimalnim tveganjem, ampak vendarle. Potem so pa tu drugi, ki se niso cepili, uživajo pa vse ugodnosti. Tukaj je treba stvari postaviti na tehtnico. Participacija za hospitalizacijo necepljenega bi bila, mislim, pravična rešitev," je v sredo za RTV Slovenija dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in predsednica posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beovič. In dodala, da omenjena skupina o kaznovanju necepljenih še ni razpravljala, a najbrž bo, saj dobiva tudi številne pobude, da naj se kaj takega uvede tudi pri nas.
Njena izjava je dvignila nemalo prahu in kot kažejo prvi odzivi v zdravniških vrstah, ta ukrep tudi ne bi bil produktiven. Celo več, lahko bi bil etično sporen, saj bi lahko marsikdo z nizkimi prihodki kljub resnemu zdravstvenemu stanju zaradi covida-19 zavračal odhod v bolnišnico, nezdravljenje pa bi lahko privedlo ob resnejših zapletih tudi do smrti. Ali kot je povedal za Večer Matjaž Zwitter, onkolog, strokovnjak za medicinsko etiko in član komisije za pravna in etična vprašanja pri Zdravniški zbornici: "Ne zdi se mi pametno, da bi s tem ukrepom kaznovali necepljene, saj je to lahko nevarno. Nekateri se zaradi finančnih posledic ne bi odločali za bolnišnično zdravljenje ali bi z njim odlašali. In tako bi lahko imeli še dodatne covid žrtve. Ne nazadnje so stroški bolnišničnega zdravljenja zanemarljivi v primerjavi s ceno, ki jo je terjala epidemija nasploh. Poleg tega pa tak ukrep ne bi prispeval k višji precepljenosti." Tako Zwitter, ki meni, da bi država morala najti druge ustrezne prijeme, da bi ljudi nagovarjala k cepljenju. "Pri tem pogrešam primerno človeško komunikacijo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki bi moral voditi kampanjo cepljenja, je na tem področju zelo šibek."
Črne napovedi so se uresničile: Zaradi covida-19 v novembru umrlo več kot 400 ljudi
V začetku novembra je vodja oddelka intenzivne terapije na Infekcijski kliniki v UKC Ljubljana Matjaž Jereb opozarjal, da bo v Sloveniji zaradi covida-19 novembra umrlo med 300 in 400 ljudi, če ukrepi za omejevanje širjenja koronavirusa ne bodo spoštovani.
"Nihče ni varen," je svaril ljudi in poudarjal, da je bil na navadnem oddelku takrat najmlajši bolnik star 19 let, na intenzivnem oddelku pa je bil najmlajši takrat star 34 let.
Izkazalo se je, da so se njegove črne napovedi izkazale za pravilne. Še huje, novembra je zaradi covida-19 umrlo celo več kot 400 ljudi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pretekli mesec covid-19 terjal kar 436 življenj.
V Ljubljani na intenzivni negi 4 dni star dojenček
Novembra je bil v UKC Maribor na covidnem oddelku najmlajši bolnik star 20 let, najmlajši bolnik s to boleznijo na oddelkih intenzivne nege pa je bil star 35 let. Najmlajši bolnik, ki je novembra v mariborskem kliničnem centru umrl zaradi covida, je bil star 42 let.
V UKC Ljubljana pa so imeli na intenzivni negi le 4 dni starega dojenčka in so ga po devetih dneh premestili na navadni oddelek. Najmlajša ženska, ki je novembra zaradi koronavirusne bolezni umrla v ljubljanskem kliničnem centru, je bila stara 45 let, najmlajši moški pa je bil deset let starejši.
Največ ljudi je zaradi covida-19 umrlo 20. novembra, ko je skupno umrlo 27 bolnikov. To pa sicer ni rekord po številu smrti v enem dnevu. 3. decembra lani je umrlo 74 bolnikov. Novembra so trije dnevi minili s po štirimi žrtvami, kar je najmanj dnevno umrlih v tem mesecu.
Da to ni prava pot, meni tudi Pavel Poredoš, zdravnik in predsednik Slovenske medicinske akademije, ki pa sicer dodaja, da je vse bolj očitno, da lepe besede in strokovni argumenti za cepljenje ne zaležejo več, zato bo treba poseči po bolj rigoroznih ukrepih.
Oba zdravnika se zavzemata za obvezno cepljenje, kar je omenila tudi Beovićeva, a imajo različne predloge. Medtem ko se Beovićevi zdi smiselna uzakonitev obveznega cepljenja za vse nad 40. letom starosti, bi Zwitter k temu obvezal zaposlene v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju in v tistih dejavnostih, kjer imajo zaposleni neposreden stik s strankami. "Uvedba obveznega cepljenja za celotno populacijo bi še bolj razklala slovensko družbo," je prepričan strokovnjak za medicinsko etiko, ki pojasnjuje, da danes ni mogoče več ravnati, kot so v 70. letih prejšnjega stoletja v Jugoslaviji, ko so proti črnim kozam obvezno cepili vse brez izjeme. Medtem pa bi Poredoš obvezno cepljenje vendarle določil za celotno populacijo odraslih. "Če bo stopnja precepljenosti proti covidu-19 še dolgo tako nizka, ne vidim druge možnosti," pravi.
Tako za delno kritje stroškov hospitalizacije kot tudi za uvedbo obveznega cepljenja je nujno spremeniti zakonodajo, zato je usoda predlogov odvisno od politične podpore v parlamentu. Da obvezno cepljenje proti nekaterim nalezljivim boleznim ni ustavno sporno, je že pred leti odločilo ustavno sodišče, ko je obravnavalo pobudo staršev, ki so nasprotovali obveznemu cepljenju otrok proti določenim otroškim boleznim. Ustavno sodniki so zapisali, da je obvezno cepljenje poseg v nekatere človekove pravice, zlasti v pravico do prostovoljnega zdravljenja, a ker je zakonodajalec pri tem zasledoval legitimen cilj, to je preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, in je cepljenje nujna in primerna metoda, da se ta cilj doseže, koristi cepljenja za posameznika in za družbo pretehtajo morebitno škodo, ki bi jo utegnili utrpeti posamezniki zaradi stranskih učinkov cepljenja.
Zaradi izjave Beovićeve so se že oglasili v zunajparlamentarni stranki Dobra država, kjer zahtevajo njen umik s položaja vodje posvetovalne skupine in odstop z mesta predsednice Zdravniške zbornice Slovenije, saj da gre za "politiko groženj, prisilnega cepljenja, ki je posledica zgrešene strategije".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
