Fotografija je simbolična.
V bolnišnicah danes zdravijo 27 covidnih bolnikov manj kot v torek, medtem ko intenzivno nego potrebujejo trije bolniki manj. Najmlajši covidni bolnik v bolnišnici je star 27 let, prav toliko je star najmlajši bolnik, ki potrebuje intenzivno nego, kažejo podatki vlade.
Po oceni NIJZ je v Sloveniji trenutno 35.072 aktivnih okužb, sedemdnevno povprečje okužb znaša 2063, 14-dnevno na 100.000 prebivalcev pa 1664.
Število aktivnih okužb je bilo v torek za 2023 nižje kot dan prej, sedemdnevno povprečje pa znaša 126 primerov manj. Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh pa se je glede na dan prej znižalo za 96.
V torek so opravili tudi 59.478 hitrih antigenskih testov, katerih pozitivne rezultate preverjajo še s PCR-testi.
Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih vlade cepljenih 1.231.214 ljudi, kar je 58 odstotkov prebivalstva. Delež cepljenih z enim odmerkom je med starejšimi od 18 let 69 odstotkov, med starejšimi od 50 let pa 79 odstotkov. Z vsemi potrebnimi odmerki je cepljenih 1.149.788 ljudi oz. 55 odstotkov populacije. Z vsemi potrebnimi odmerki je cepljenih 65 odstotkov starejših od 18 let in 75 odstotkov starejših od 50 let.
S poživitvenim odmerkom je bilo doslej cepljenih 296.278 ljudi, kažejo podatki vlade.
Že do druge polovice novembra potrjenih več kot 30.000 okužb
Strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana Marko Pokorn je v dopoldanski izjavi za medije povedal, da se covid širi tudi med otroško populacijo. Od prvega septembra do konca decembra 2020 je bilo potrjenih nekaj čez 4000 okužb pri osebah, mlajših od 18 let. "Ta številka je tudi po podatkih NIJZ letošnjo jesen bistveno višja. Že do druge polovice novembra je bilo potrjenih več kot 30.000 okužb. To pomeni, da je vsaj desetkrat več okužb in da se je vsaj po določenih starostnih skupinah prekužila že več kot desetina otrok."
Otroci v bolnišnice prihajajo z raznoraznimi bolezenskimi stanji, pravi Pokorn. Na pediatrični kliniki so imeli hospitaliziranih že več kot 80 otrok z dokazano covid okužbo. Na infekcijski kliniki je bilo hospitaliziranih še več otrok. Osem otrok je bilo hospitaliziranih na enoti za intenzivno terapijo. Opozarja, da lahko covid življenjsko ogrozi tudi otroke.
V starostni skupini 5-11 let Marko Pokorn priporoča cepljenje otrokom, ki "imajo neke osnovne bolezni, recimo kakšne prirojene srčne napake, nevrološka stanja, stanja z okrnjeno imunostjo, tudi predvsem pri otrocih z izrazito prekomerno telesno težo. To so zdravstvena stanja, pri katerih je večja verjetnost, da bo otrok koronavirusno okužbo preboleval v težji obliki". Upa, da bodo lahko prihodnji teden na pediatrični kliniki začeli s cepljenjem otrok od 5-11 leta.
Glede na napovedi o dobavah cepiva se cepljenje otrok sicer v naslednjem tednu najverjetneje še ne bo začelo. Kot so za STA pojasnili na NIJZ, bodo prilagojeni odmerki Pfizerjevega cepiva proti covidu-19, ki bodo namenjeni cepljenju otrok, v Slovenijo predvidoma prispeli 20. decembra.
Predstojnik službe za alergologijo in revmatologijo in klinično imunologijo UKC Ljubljana Tadej Avčin pravi, da se trenutno za večorganskim vnetnim sindromom zdravijo štirje otroci. Najmlajši je bil do zdaj star štiri mesece in pol, najstarejši pa 18. "V novembrskem valu je praktično vsak drugi otrok bil zelo aktiven športnik. Ne vemo, ali je to povezava, ampak to so bili zdravi otroci. Torej to niso otroci, ki bi imeli neko kronično bolezen, zaradi katere bi imeli ta avtoimunski odziv."
Predsednica posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ Bojana Beović je v torkovih Odmevih dejala, da so epidemiološke napovedi razmeroma ugodne. "Če bomo vztrajali pri ukrepih, ki jih izvajamo zdaj in ki so pravzaprav skoraj normalno življenje, potem je lahko stanje do praznikov kar nekoliko boljše kot zdaj, bolnišnice bolj prazne, kar bi lahko pomenilo, da bi še kakšen ukrep lahko malo sprostili, vendar bi bilo to lahko tudi nevarno, saj je v Sloveniji še precej za virus občutljivih ljudi, kar bi lahko prineslo nove pospešitve epidemije," je pojasnila. Najbolje je, pravi, da se pripravimo na praznike, ki bodo potekali "skoraj normalno" s PCT-pogojem, ki ga že dobro poznamo.
"Nekateri ljudje smo odgovorno pristopili k epidemiji in se cepili. Z nekim minimalnim tveganjem, ampak vendarle. Potem so pa tu drugi, ki se niso cepili, uživajo pa vse ugodnosti. Tukaj je treba stvari postaviti na tehtnico. Participacija za hospitalizacijo necepljenega bi bila, mislim, pravična rešitev," pa je za Vroči mikrofon Radia Slovenija danes rekla ob podatkih, da večina tistih, ki so zaradi virusa v bolnišnici, ni cepljena.
Po izkušnjah z delto in omikronom bi moralo biti cepljenje obvezno za starejše od 40 let, ne samo nad 50, je še ocenila Beovićeva, "to bi bila neke vrste solidarnost", pravi.
Po navedbah direktorice Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano mag. Tjaše Žohar Čretnik je pri nas do zdaj močno prevladovala različica delta, v Sloveniji smo ugotovili prek 80 njenih podtipov. V tem trenutku pa še niso odkrili različice omikron, poudarja pa, da pozorno spremljajo situacijo in vsakega povratnika iz tujine.
NIJZ zaznal okoli 3600 sumov ponovne okužbe, a koliko je dejanskih?
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je do 28. novembra zaznal približno 3600 oseb, za katere sumijo, da so se s koronavirusom okužile dvakrat. Gre za osebe, ki so bile v razmiku 90 dni ali več dvakrat pozitivne na PCR-testiranju. Pri čemer podatkov o zaščiti po preboleli okužbi z različico delta še ni.
Omenjene osebe NIJZ vodi kot sum na reinfekcijo, kar pa ne pomeni, da so se s koronavirusom dejansko okužile dvakrat. Pri nekaterih gre za dolgo izločanje oziroma prisotnost koronavirusa, ker ga zaradi slabe imunosti ne morejo obvladati. Med razlogi za slabo imunost na NIJZ navajajo zdravljenje s kemoterapijo, zdravljenje z biološkimi zdravili, stanja po presaditvi kostnega mozga ali čvrstih organov in vrojene ali pridobljene motnje imunosti.
"Delež oseb, ki jih vodimo kot sum na reinfekcijo, je v celoti izjemno majhen, saj predstavlja manj kot en odstotek vseh pozitivnih," poudarjajo. Na podlagi teh številk bi bilo tudi povsem napačno sklepati, kakšno zaščito pomeni prebolela okužba. "Upoštevati je treba, da se ne ve, v kolikšni meri tiste, ki so že imeli potrjen koronavirus, ob pojavu respiratorne simptomatike ponovno testirajo - v primerjavi s tistimi, pri katerih koronavirus ni bil potrjen s PCR-testom," dodajajo na NIJZ.
V obsežnih epidemioloških študijah so pred pojavom različice delta skušali izračunati zaščito, ki jo prva dokazana okužba s koronavirusom nudi pred ponovnimi okužbami. Razpon zaščite je bil v celotni populaciji od 80- do 90-odstoten. Po podatkih ene od danskih študij pa je zaščita pri starejši populaciji manjša od 50 odstotkov.
Do zdaj je bil omikron potrjen v enajstih državah članicah Evropske unije. Zaenkrat je najbolj prizadeta Nizozemska. Dve okužbi z omikronom so potrdili še na Norveškem in tri v Švici. V norveškem primeru sta bili okuženi osebi pred tem v Južni Afriki. V Švici pa je sledenje okužbam bolj zapleteno. En primer so potrdili pri 19-letniku med rednim testiranjem v šoli, vir okužbe je neznan. Še en primer so potrdili v kantonu Basel, več informacij ni. Kje so potrdili tretji primer, ni znano. Nobena okužba z novo različico pa se nikjer do zdaj ni razvila v težji potek bolezni ali celo smrt.
O prvem primeru poročajo tudi iz ZDA. Največ primerov so potrdili v Južnoafriški republiki, pri čemer Žohar Čretnikova opozarja, da je tam precepljenost prebivalstva le 23-odstotna.
Vlada: Po prihodu iz Afrike trikrat na test PCR
Zaradi širjenja omikrona je obvezna desetdnevna karantena ob vstopu v Slovenijo za osebe, ki imajo prebivališče ali so se v zadnjih 14 dneh pred vstopom v Slovenijo zadrževale v Južni Afriki, Lesotu, Bocvani, Zimbabveju, Mozambiku, Namibiji ali Esvatiniju. Nova pa je odločitev vlade, da morajo osebe, ki prihajajo iz omenjenih držav, opraviti PCR-test takoj po vstopu v Slovenijo ter peti in deseti dan po napotitvi v karanteno na domu. Obvezne karantene ne morejo predčasno prekiniti.
So pa zaskrbljeni, ker je po besedah direktorice NLZOH pri tej različici kombinacija mutacij takšna, da bi bila lahko bolj prenosljiva in bi lažje vstopala v celice. Lahko bi se lažje izogibala imunskemu odgovoru, ki je nastal po cepljenju ali preboleli okužbi, je dodala. Trenutno sicer še čakajo na rezultate laboratorijskih testov glede učinkovitosti cepiv pri različici omikron in tega, "kako se bo različica obnašala v realnem svetu".
Carotta: V covidnih bolnišnicah dosežen plato števila hospitaliziranih, ki bo verjetno trajal do sredine decembra
V covidnih bolnišnicah je dosežen plato števila hospitaliziranih bolnikov, ki bo verjetno trajal do sredine decembra, je na današnji novinarski konferenci pojasnil koordinator covidnih bolnišničnih postelj pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta. Ob tem je opozoril, da je zdravstveni sistem še vedno na robu zmogljivosti.
Projekcije, po katerih naj bi na intenzivnih oddelkih zdravili do 320 covidnih bolnikov, se, kot kaže, ne bodo uresničile, je napovedal Carotta. "Nižanje dnevnega števila novo okuženih s koronavirusom nam vliva dodatno upanje, da vidimo luč na koncu tunela," je dejal. V bolnišnicah po podatkih vlade na današnji dan na intenzivnih oddelkih zdravijo 277 covidnih bolnikov. Glavna težava po njegovih besedah še vedno ostaja pomanjkanje kadra. Najbolj primanjkuje negovalnega kadra na oddelkih intenzivne terapije.
Tudi po zadnji napovedi Matjaža Leskovarja z Inštituta Jožef Stefan (IJS) so bolnišnice že dosegle vrh zasedenosti navadnih in intenzivnih covidnih oddelkov, ki se bodo vse hitreje praznili. Novo različico omikron bo Leskovar v napoved vključil, ko bo v Sloveniji potrjen prvi primer okužbe s to različico.
Četrti val zahteven zaradi velikega pritiska na covidne bolnišnice
Upad epidemije covida-19 Carotta pripisuje omejevanju množičnih zbiranj in spoštovanju pogoja preboleli, cepljeni, testirani (PCT), ki ga po njegovih izkušnjah v gostinskih lokalih in trgovskih centrih sedaj dosledno preverjajo. "Pred zaostritvijo pa me nihče ni nikoli vprašal, če imam PCT," je opomnil.
Zdravniki, ki jih je Italija ob slabšanju situacije v naših covidnih bolnišnicah obljubila v pomoč Sloveniji, so po besedah Carotte v pripravljenosti. Trenutno jih slovenske bolnišnice še ne potrebujejo, odločitev o njihovi aktivaciji pa bo sprejelo ministrstvo za zdravje, je dodal.
Nerazumljivo se mu zdi, da se večina Slovencev ne zaveda resnosti situacije, "saj smo nekako sprejeli, da imamo na intenzivnih covidnih oddelkih skoraj 300 bolnikov." Ob tem živimo skoraj normalno, želimo si množičnih dogodkov, je Carrota opisal dogajanja v času epidemije v Sloveniji. Malo večja množična nesreča pa že pomeni zlom zdravstva, je opomnil.
Po njegovih besedah je četrti val zahteven zaradi velikega pritiska na covidne bolnišnice, ker različica delta prizadene mlajšo populacijo. Tudi osebe, stare okoli 20 let, v tem valu potrebujejo bolnišnično zdravljenje, je poudaril.
Ob tem se je dotaknil tudi nove različice koronavirusa omikron, ki je v Sloveniji sicer do tega trenutka uradno še nismo potrdili. Če bo virus odporen na protitelesa cepljenih in prebolelih ter se bo hkrati hitro širil, tega ne bo zmogel obvladati noben zdravstveni sistem, saj bi se znašli na začetku epidemije, je poudaril.
Carotta poziva k cepljenju, še posebej starejšo populacijo
Če se bo virus sicer širil hitreje, a bo ob tem le nekoliko bolj agresiven in virulenten, pa je po besedah Carotte vpliv nove različice na zdravstvo odvisen od vmesnega časa do potencialnega novega vala epidemije. Če bo ta vmesni čas znašal dva ali tri mesece, bo slovensko zdravstvo teoretično sposobno zdržati nov val.
"Drugo vprašanje pa je izmučenost, tudi zmanjšanje empatije zdravstvenega osebja," je dodal Carotta. Vprašal se je, če lahko zdravstveni delavec brez pripomb zdravi nekoga, ki so mu bile dane vse možnosti, da svoje stanje prepreči, pa tega ni hotel.
Ob tem je opomnil, da je od vseh covidnih bolnikov, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, več kot 80 odstotkov necepljenih. Med cepljenimi pa so večinoma taki, ki so zaradi kronične bolezni po cepljenju proti covidu-19 razvili slabšo imunsko zaščito.
Carotta zato poziva k cepljenju, še posebej starejšo populacijo. Kar 80 odstotkov oseb, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, je namreč starih med 50 in 75 let, hkrati pa je 99 odstotkov umrlih starejših od 55 let.
Opomnil je, da se je skupna koordinacija delovanja slovenskih bolnišnic z idejo enotne slovenske bolnišnice začela septembra lani in se je v drugem in tretjem valu epidemije covida-19 izkazala za uspešno.
V sredini letošnjega oktobra je nato bolnišnice po besedah Carotte presenetil močno povečan pritisk na covidne bolnišnice. Dnevno so v obravnavo sprejeli med 80 in 120 covidnih bolnikov na nivoju celotne države, skupno število hospitaliziranih pa se je dnevno povečalo tudi za 50 bolnikov.
"Če bi mi avgusta nekdo rekel, da bomo imeli novembra več kot 200 intubiranih bolnikov, mu preprosto ne bi verjel," je porast covidnih bolnikov opisal Carotta. Dodal je, da je posameznim slovenskim bolnišnicam zaradi velike rasti števila hospitaliziranih nekajkrat grozil scenarij italijanskega Bergama iz lanskega marca. "Le iznajdljivosti in požrtvovalnosti (...) se imamo zahvaliti, da nismo gledali posnetkov, kot smo jih lani spomladi v Bergamu," je poudaril Carotta.
Ob tem je spomnil tudi na največjo mobilizacijo kadra v zgodovini Slovenije. V covidnih bolnišnicah namreč pomaga kader s primarnega nivoja zdravstva, številni prostovoljci ter dijaki in študenti zdravstvenih in medicinskih smeri.
Zdravstveni inšpektorat preverja cepljenje z Janssnom po začasni ustaviti njegove uporabe
Na zdravstvenem inšpektoratu preverjajo cepljenje s cepivom Janssen po tistem, ko je bila njegova uporaba začasno ustavljena, so zapisali na ministrstvu za zdravje v sporočilu za javnost po seji vlade minuli teden. Slovenija je uporabo tega cepiva začasno ustavila 29. septembra, po podatkih NIJZ pa je od takrat z njim cepljenih 58 oseb.
Odločitev, da Slovenija začasno ustavi cepljenje z vektorskim cepivom Janssen, je sledila smrti mlajše bolnice, pri kateri so sumili na zaplet po cepljenju s tem cepivom.
Zdravstveni inšpektorat do zdaj ugotovil 47 primerov cepljenja mladoletnikov z vektorskimi cepivi
Zdravstveni inšpektorat je od 272 postopkov, ki jih je uvedel glede domnevnega cepljenja mladoletnih oseb z vektorskimi cepivi, do sedaj zaključil 47, so pojasnili za STA. Nadzor je pokazal, da so zdravniki z vektorskimi cepivi cepili 47 mladoletnih oseb. Primere je inšpektorat odstopil Zdravniški zbornici Slovenije.
Ostali postopki še niso zaključeni, zato jih na zdravstvenem inšpektoratu ne morejo komentirati.
Na zdravniški zbornici so za STA potrdili, da so prejeli dokumentacijo zdravstvenega inšpektorata, več informacij v tej fazi pa še ne morejo podati. Pojasnili so sicer še, da še vedno poteka pridobivanje dodatne dokumentacije oz. informacij.
Izredni strokovni nadzor zaradi domnevnega cepljenja mlajših od 18 let z vektorskima cepivoma Janssen in AstraZeneca na nekaterih cepilnih mestih je 1. oktobra zahtevalo ministrstvo za zdravje. Ti cepivi namreč nista registrirani za to starostno skupino.
Na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je namreč razvidno, da je bilo s cepivom podjetja Janssen do takrat cepljenih 210 oseb, mlajših od 18 let. Prav tako je bilo s cepivom AstraZenece s prvim odmerkom cepljenih 45, z drugim pa 20 oseb, mlajših od 18 let.
Iz NIJZ so v začetku oktobra opomnili, da posvetovalna strokovna skupina za cepljenje pri NIJZ nikoli ni izdala priporočil, v katerih bi bilo priporočeno cepljenje s cepivoma Janssen in AstraZeneca za starostno skupino od 12 do 17 let, ker sta ti dve cepivi registrirani za uporabo pri osebah, starejših od 18 let. Dopustili pa so možnost, da je pri vnosih podatkov o cepljenju v sistem elektronskega registra cepljenih oseb in neželenih učinkov (eRCO) prišlo do napak.
Primer smrti bolnice je nato obravnavala posebna skupina, ki je v torek sporočila, da je vzrok smrti mlajše ženske nedvomno povezan s cepljenjem s cepivom Janssen.
UKC Maribor
Kot je napovedal minister za zdravja Janez Poklukar, bo posvetovalni skupini tudi predlagal, da ustavi cepljenje s cepivom Janssen oz. da se v Sloveniji cepljenje s tem cepivom omogoči edino na izrecno zahtevo posameznika, ki to potrdi tudi s podpisom.
Na vprašanje, ali morda razmišljajo v smeri ustavitve ali omejitve cepljenja z drugim vektorskim cepivom proizvajalca AstraZeneca, je Poklukar napovedal, da bo pri tem sledil mnenju stroke.
Vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ Bojana Beović je nato v torek pojasnila, da je v igri več opcij. Mogoče je, da bosta obe vektorski cepivi za uporabo omejeni, razen ob izrecni želji posameznika ali ob kontraindikacijah po predhodnem cepljenju s cepivi mRNK. Druga od možnosti je, da se na navedeni način omeji cepivo AstraZenece, popolnoma prepove pa uporabo cepiva Janssen. Po tretji možnosti pa bi popolnoma prepovedali uporabo obeh cepiv.