Na kmetijah se prav tako soočajo z izgorelostjo. "Od jutra do večera smo sodelavci, vmes tudi sorodniki."

Medtem ko zaradi ukrepov v določenih panogah ne morejo normalno delovati in se zato soočajo s številnimi težavami, so na drugi strani poklici, ki so zdaj obremenjeni bistveno bolj kot prej. Za kmete pa trenutna realnost ni prinesla bistveno drugačnega načina življenja. Res je sicer, da ko ni javnega življenja, so tudi oni več doma. "Mi se tudi sicer nimamo kam umakniti. Od jutra do večera smo sodelavci, pa tudi družinski člani. To mejo je težko potegniti, a se z leti naučiš. Ključno je, da se držimo pravil in si razdelimo, kaj kdo dela. Ko pride do konfliktov, jih je treba sproti reševati," je povedal mladi prevzemnik kmetije Bojan Firbas iz Cogetincev.

Na njihovi domačiji, kjer jim je glavni vir preživetja sicer dopolnilna dejavnost turistične kmetije, ob njem še vedno delajo tudi njegovi starši, zaposleno imajo še eno zaposleno osebo, v času sezone jim pomaga še kdo. "Najraje najdem pomoč pri sorodnikih. Pomembno je, da nas je dovolj, saj se tako lažje organiziramo in si vzamemo čas za sprostitev," je še dejal.

Delo, a tudi počitek

Ravno pomanjkanje prostega časa je pogosto razlog, da tudi med kmečkim prebivalstvom pride do izgorelosti. "Pomembno je, da si zna tudi kmet vzeti vsaj uro do dve na dan in vsaj en dan na teden zase in za družino. Preobremenjenost nastane, ko ljudje izgubijo občutek, kaj je možno postoriti v 24 urah. Starejši še vedno živijo v prepričanju, da so vredni toliko, kolikor delajo, mlajši pa si to razlagajo drugače. Ker delajo, si zaslužijo tudi počitek in dopust, to pa v družini ni vedno pravilno razumljeno in lahko privede do hudih nesoglasij," razlaga predsednica Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) Anja Mager in tako preide še na drugo težavo, ki pogosto kroji stresne situacije na kmetijah - to so medsebojni odnosi. Na družinskih kmetijah namreč pogosto skupaj živi več generacij.

"Za isto mizo na kmetiji pogosto sedijo starši, stari starši, tete in strici, otroci in morda že njihovi otroci. Težave je zato treba reševati drugače kot v običajni službi, saj bodo težave iz delovnega okolja vplivale na odnose v družini. Zato je še toliko bolj pomembno, da se znotraj družine redno in primerno komunicira, in predvsem, da se družinsko življenje loči od delovnih opravil na kmetiji," je prepričana Magerjeva, ki dodaja, da je le s tako odprto komunikacijo in organizacijo možno doreči tudi, kdaj je čas za sprostitev in dopust, saj je za delo treba vedno najti zamenjavo.

"Imam srečo, da so se moji starši hitro soočili s tem, da so kdaj morali najeti dodatno delovno silo. S tem so na kmetijo začeli gledati kot na podjetje, si organizirali čas in si vzeli tudi čas za dopust," je dejal Firbas, ki si tudi sam vzame čas zase. Seveda v dogovoru z drugimi družinskimi člani in zaposlenimi na kmetiji. Bi pa po mnenju Magerjeve o nadomeščanju delovne sile na kmetijah morali razmišljati tudi sistemsko, in sicer po vzoru iz tujine na način vpeljave posebne službe.

Za zaposlitev psihologov na KGZS

Organizacija časa je na kmetiji velik izziv, a je tudi ključen pri ohranjanju dobrega duševnega zdravja. Da je to preveč zapostavljena tematika, ki je pogosto tudi tabu tema, so prepričani pri ZSPM, na to pa opozarjajo tudi zdravstvene evidence. Vzhodni del Slovenije, ki je pretežno podeželski, namreč izkazuje slabše kazalnike duševnega zdravja in višje stopnje samomorilnosti kot zahodni del. Med podeželskim prebivalstvom so še posebej ranljivi kmetje, saj prav ta poklicna skupina izkazuje najvišjo stopnjo samomorov in je po podatkih iz leta 2016 štirikrat višja v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami.

"Razlogov, zakaj so te številke tako visoke, je več. Kmetijstvo vedno bolj vodijo naravne ujme, ekonomska nestabilnost, nespoštovanje in nerazumevanje širše družbe, slabe odkupe cene, dražji materiali in slaba komunikacija. Posledice pandemije še dodatno prispevajo k težavam na kmetiji," je prepričana Magerjeva. V anketi, ki so jo opravili v okviru projekta neMOČ PODEŽELJA, so številni razloge za slabo duševno zdravje videli predvsem v dejstvu, da na kmetiji sebe postavljaš na zadnje mesto, na prvem mestu je delo. Da bi duševnem zdravju namenili več pozornosti, se zavzemajo tudi v ZSPM, kjer sicer že organizirajo preventivne delavnice in predavanja, zdaj pa želijo vso energijo usmeriti v to, da bi v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije zaposlili vsaj dva psihologa, ki bi skrbela za dvig kvalitete življenja na kmetiji in pomagala pri duševnih stiskah.