Devetnajstletna Ivana Pejić iz Bosne in Hercegovine se je potegovala za vpis na mariborsko in ljubljansko medicinsko fakulteto. Že od nekdaj si želi študirati medicino, njeno povprečje na banjaluški srednji medicinski šoli je bilo odlično, prav takšen je bil tudi njen rezultat na maturi, opravila je tudi izpit iz slovenščine na ravni B2. Zdravnica je tudi njena teta, ki v Sloveniji živi že deset let, in prav ona ji je priporočala, da naj se na študij vpiše v Sloveniji. "Tukaj je študij brezplačen, če bi študirala v Banjaluki, bi morala vsako leto plačati 400 mark šolnine. Pa tudi profesorji, življenje in sistem so tukaj boljši. Ker gre za študij znotraj Evropske unije, je diploma veljavna v drugih državah EU, zato bi imela tudi boljše zaposlitvene možnosti," pojasnjuje Pejićeva.
Razlaga še, kako je februarja na informativnih dnevih opazila, da je v Ljubljani le eno prosto mesto za tuje študente, in da se spomni, kako je nekdo vprašal, kaj vse upoštevajo pri pogojih za vpis. "Odgovorili so, da če smo imeli vse točke, bomo sprejeti. Ker sem imela najvišje ocene na maturi in v srednji šoli, sem bila pomirjena in prepričana, da bom sprejeta. Nato sem uspešno oddala vlogo preko portala eVŠ," se spominja.
Nato pa jo je 31. avgusta pričakala e-pošta, da ni bila sprejeta na nobenega od prijavljenih programov. "Pisalo je, da so pogoje naknadno spremenili in sprejeli samo Slovence brez slovenskega državljanstva. Če bi nas o tem pravočasno obvestili, bi se verjetno pripravila na sprejemni izpit v Banjaluki. Zdaj pa sploh ne vem, kaj naj naredim. V torek sem se za rezervo prijavila na ljubljansko pravno fakulteto, a vedno mi bo žal, če se ne bom uspela vpisati na medicino," pripomni.
Sogovornica ni edini primer, s podobno zgodbo so se soočili tudi drugi kandidati za študij medicine iz Srbije, Bosne, Črne gore in Makedonije. Okrog 30 se jih je že združilo, organizirali so se in se zaradi zapleta obrnili na več naslovov.
Več kandidatov bi otežilo študijski proces
Po poročanju Radia Študent naj bi zavrnjeni bodoči študentje od prijavno-informacijske službe po telefonu dobili odgovor, da naj bi bila v igri "višja sila oziroma odločitev slovenske vlade". Vlada je sicer dala soglasje za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2021/22 za javne visokošolske zavode in koncesionirane študijske programe 5. februarja letos. To je storila po naknadnem posvetovanju z vodstvi Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL) in Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (MF UM), saj sta slednji povečali število vpisnih mest za vpis v 1. letnik rednega študija medicine za slovenske državljane in druge državljane iz članic Evropske unije, so pojasnili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ).
Kljub pomanjkanju zdravnikov zavrnili kandidate tujce
Na mariborski fakulteti se je število vpisnih mest povečalo za deset, na ljubljanski pa za štirideset. V soglasju je vlada še zapisala, da naj vsi zavodi, ki vzporedno vpisujejo tudi tujce iz držav nečlanic EU ter Slovence brez državljanstva izven držav članic EU, za Slovence brez državljanstva rezervirajo najmanj polovico določene kvote.
Lani na ljubljansko medicino sprejetih 22 kandidatov tujcev
"Praksa iz prejšnjih let, da je Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani na eno vpisno mesto sprejela tako enega Slovenca brez slovenskega državljanstva kot enega tujca, ki prihaja iz države, ki ni članica EU, je bila odločitev zavoda. A v resnici ni bil sprejet samo en tujec iz države, ki ni članica EU, ampak jih je bilo sprejetih 21, ki so vsi dosegli maksimalno število točk. Na eno prosto vpisno mesto za tuje državljane, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU, in Slovence brez slovenskega državljanstva je torej MF UL lani sprejela 22 kandidatov. Glede na letošnje povečanje vpisnih mest za Slovence in EU-državljane, se je visokošolski zavod odločil, da na eno vpisno mesto sprejme samo Slovenca brez slovenskega državljanstva. Dodatno število sprejetih kandidatov bi zavodu namreč otežilo izvedbo študijskega procesa glede na kadrovske in prostorske omejitve," so pojasnili na MIZŠ. Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbo vpisa v visokem šolstvu se ni spreminjal.
Mariborska medicina: letos dva Slovenca brez državljanstva
Na študijski program splošna medicina na mariborski medicinski fakulteti pa sta bila sprejeta dva Slovenca brez slovenskega državljanstva in noben tuji državljan iz držav nečlanic EU. "Visokošolski zavod ima možnost, da sam odloči, ali bo razpisal mesta za tujce iz držav nečlanic EU. To pomeni, da se lahko odloči tudi, da bo razpisal samo mesta za Slovence brez slovenskega državljanstva. Edina omejitev je, da mora biti najmanj polovica vpisnih mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujcev namenjena Slovencem brez slovenskega državljanstva, visokošolskemu zavodu pa je prepuščena odločitev, koliko mest bo ponudil tujcem in koliko Slovencem brez slovenskega državljanstva," razlagajo na mariborski univerzi.
Fides: V nacionalnem interesu so "naši"
Konrad Kuštrin, predsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides), je dejal, da se mu zdi ravnanje fakultet logično: "Število študentov na medicinski fakulteti je odvisno od velikosti kliničnega centra, fakultete, razpoložljivih kadrov, laboratorijev, asistentov in tako naprej. To število je omejeno, in če imamo na izbiro naše in tuje študente, je seveda v nacionalnem interesu, da se vzame naše, ker bodo ti večinoma ostali v Sloveniji." Prepričan je, da imamo dovolj dve fakulteti, problem zaradi manka zdravniškega kadra pa je predvsem zaradi plače, ki jo prejme specialist družinske medicine. "Plača specialista najprej znaša samo dve minimalni plači, zato to ni zadostna motivacija za študente, starejši imajo tako vedno več dela, nekateri odhajajo v pokoj. Tako smo v začaranem krogu, iz katerega ne bomo prišli s povečanim vpisom na medicinsko fakulteto," meni Kuštrin.
Na ljubljanski medicini pa so sprejeli le enega Slovenca brez državljanstva. "Ker je eno razpisano mesto na medicini že zasedel Slovenec brez slovenskega državljanstva, ni bil sprejet noben tuji državljan iz držav nečlanic EU. Bomo pa zadevo ponovno preučili," so sporočili z Univerze v Ljubljani.
Odločitvi ljubljanske univerze so torej sledili tudi na mariborski, saj so se bali prevelikega navala kandidatov, ki jim je ljubljanska univerza zaprla vrata. Razlagajo sicer, da so odločitev sprejeli zaradi povečanja števila razpisanih mest za slovenske državljane in državljane EU, da so na zgornji meji prostorskih možnosti, dodatno število kandidatov pa bi otežilo izvedbo študijskega procesa zaradi kadrovskih in prostorskih omejitev.
To je diskriminacija na podlagi nacionalnosti
Po sprejetem Zakonu o tujcih, po katerem bodo morali študentje na računu imeti najmanj 4800 evrov, je dogajanje na medicinskih fakultetah nadaljevanje potez trenutne vlade, so prepričani pri sindikatu Mladi plus. V torek so sicer na odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnavali predlog novele zakona o tujcih, s čimer bi se sedanja zahteva glede izkazovanja zadostnih sredstev za preživljanje odpravila. Za novelo je glasovalo osem članov, deset jih je bilo proti, zato ni bila sprejeta. "Jasno je, da gre za diskriminacijo na podlagi nacionalnosti," je povedala predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc in še dodala, da bodočim študentom že pomagajo z zagovorništvom in pritiski na odločevalce.
Odločitev je zelo presenetila tudi Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS). "Študentje brez slovenskega državljanstva ogromno doprinesejo k našemu visokošolskemu prostoru. Internacionalizacija in mobilnost sta steber našega visokošolskega sistema. Glede na naše tolmačenje verjetno res ni šlo za protipravno ravnanje, je pa šlo za izredno čudno odločitev, ki bo prekinila dolgoletno prakso in v slabši položaj spravlja študente brez slovenske pripadnosti," je dejal predsednik ŠOS Andrej Pirjevec.
ŠOS trenutno pripravlja pravno mnenje, zavrnjenim študentom se bodo trudili pomagati po svojih zmožnostih, a, kot je dejal Pirjevec, bosta končno odločitev in odgovornost morali sprejeti univerzi.
"Naravnost sramotno pa je, da se odličnjakom zapre pot v javno zdravstvo, ki se je prav med epidemijo izkazalo za nujno potrebno dodatnih kadrov in sredstev – toda vlada tega ne želi slišati in raje preusmerja javna sredstva v zasebne žepe v medicinskih in zavarovalniških krogih," je dejala Hana Radilovič iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.
"Vlada je pri svojih politikah predvsem zelo konsistentna," pa meni Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. "Po eni strani dobivamo informacije, da kronično primanjkuje zdravstvenega osebja in da bodo razpisali več vpisnih mest, zdaj pa tole. Na repu so pa bodoči študentje iz tretjih držav, ki si želijo študirati v Sloveniji. Takšno izključevanje glede na naknadni nacionalni ključ, je diskiriminatorno in izključujoče," je kritičen Lukić.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
