Slovenski veletrgovec s plinom Geoplin je ostal praznih rok na razpisu za pridobitev zadnjih prostih zmogljivosti za dobavo plina na terminalu Krk na Hrvaškem. Kljub drugačnim zagotovilom jih je dobil hrvaški partner ruskega Gazproma Prvo plinarsko društvo, piše portal Necenzurirano pod naslovom Prazne obljube Hrvaške.
V začetku aprila je vlada v Zagrebu Sloveniji za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz čezmorskih držav ponudila terminal na otoku Krk. Slovenija je zanje zainteresirana in bi lahko z njimi že letos pokrila okoli tretjino potreb brez nadgradnje omrežja, je takrat na Krku dejal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. A dogovori o tem so po informacijah portala propadli, to pa je velik udarec načrtom Slovenije za prebroditev morebitne energetske krize. Geoplin plina iz azijskih ali afriških držav do Slovenije namreč ne more pripeljati prek Krka, ker je tamkajšnji terminal polno zaseden do leta 2027. To sedaj lahko stori prek posrednika, kar pa bi plin močno podražilo.
Geoplin: To ne bo vplivalo na oskrbo s plinom
Veletrgovec s plinom Geoplin se je prijavil na razpisu družbe LNG Hrvatska za pridobitev okvirne, za 0,3 milijarde kubičnih metrov povečane zmogljivosti za uplinjanje zemeljskega plina na LNG-terminalu na Krku, a na razpisu ni bil izbran, so potrdili v Geoplinu. Ob tem so poudarili, da od teh kapacitet energetska stabilnost v Sloveniji ni odvisna. Neuspešno potegovanje na razpisu pa da ne vpliva na oskrbo s plinom industrijskih odjemalcev in distributerjev.
Pojasnili so tudi, da gre za pridobitev tehničnih zmogljivosti za uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina, ne dejansko za pridobitev novega nabavnega vira zemeljskega plina, kar da je pomembna razlika. Prav zato po njihovem prihodnost energetske stabilnosti v Sloveniji ni odvisna od kapacitet na tem terminalu.
V podjetju zagotavljajo, da skladno s pogodbenimi določili ves čas zagotavljajo nemoteno oskrbo vsem odjemalcem, za kar bodo poskrbeli tudi v prihodnje. "Tudi dobave po dolgoročni pogodbi z Gazpromom ves čas potekajo skladno z nominacijami," so ponovili.
Na vprašanje o morebitnih alternativah ruskemu plinu v luči ukrepanja EU zaradi ruskega napada na Ukrajino so odgovorili, da imajo že danes do določene mere diverzificiran nabavni portfelj, še naprej pa preučujejo nadaljnje možnosti diverzifikacije. "Pri vseh potencialnih dobavah plina si prizadevamo pridobiti cenovno konkurenčen vir, saj želimo zagotoviti tudi karseda majhen vpliv na nadaljnjo spremembo cene za naše kupce," navajajo.
Benetke alternativa Krku?
Zakaj je Geoplin ostal brez dodatnih zmogljivosti, uradno ni znano. Po informacijah portala pa je imela Hrvaška že vnaprej pripravljen načrt, da Sloveniji ponudi dodatne zmogljivosti prek posrednika. Pri tem naj bi nekateri predstavniki slovenske vlade za takšen načrt ves čas vedeli, dodajajo.
V tem času so po navedbah portala Necenzurirano med Ljubljano in Zagrebom stekli tudi pogovori o možnem novem režimu ribolova v Piranskem zalivu. S tem dogovorom bi, kot še pišejo, Slovenija naredila prvi korak k odstopu od uveljavitve arbitražne sodbe o meji, za kar si že več let prizadeva Hrvaška.
Nova slovenska vlada bo morala tako v prihodnjih mesecih najti novo vstopno točko za zemeljski plin v Jadranskem morju. Kot so neuradno izvedeli pri portalu, je v igri morski terminal pri mestu Rovigo v bližini Benetk. Njegova letna zmogljivost znaša osem milijard kubičnih metrov plina, kar je enako desetini letne porabe v Italiji.
Tej rešitvi gre na roko dejstvo, da bi lahko plin v Slovenijo prišel prek mejne točke v Šempetru pri Gorici. Prav tako ima Italija na voljo dovolj skladišč, saj je tranzitna država za plin iz Severne Afrike, čemur se je Slovenija odrekla v času druge vlade Janeza Janše, še navaja portal Necenzurirano.
