"V parlamentu imamo poslance, ki se zavzemajo za to, da se lahko nerojene otroke ubija do poroda, zato je nujno, da se zakon spremeni in se ustvari pravni okvir, temelječ na znanosti, ki pravi, da se življenje začne s spočetjem," je pred začetkom shoda dejala Željka Markić iz združenja V imenu družine.
Dejala je, da bi morali vse bolnike, rojene in nerojene, obravnavati na enak način, vsaka mati pa bi morala biti deležna psihološke in ekonomske pomoči, če njenemu otroku postavijo diagnozo hude bolezni. Shoda po središču Zagreba se po poročanju Hine udeležuje nekaj tisoč ljudi.
Zagrebški župan Tomislav Tomašević organizatorjem ni izdal dovoljenja za izobešanje zastav pohoda za življenje po mestu, ker se, kot je sporočil, ne strinja s cilji, ki jih zagovarjajo, in mesto ne more biti pokrovitelj takega dogodka.
Pred dvema dnevoma so na Hrvaškem potekali tudi shodi v podporo pravici do splava. Ta je trenutno dovoljen do desetega tedna nosečnosti, a ženske se pogosto soočajo s težavami, če ga želijo opraviti. Hrvaški sabor pa je v petek po večurni razpravi zavrnil predlog zakona o umetni prekinitvi nosečnosti, ki so ga vložili opozicijski socialdemokrati.
V šestih hrvaških bolnišnicah ni mogoče narediti splava
Na Hrvaškem umetne prekinitve nosečnosti, ki je sicer z zakonom dovoljena, zaradi ugovora vesti ne želi opravljati 195 od skupno 359 ginekologov. Od 29 javnih bolnišnic v šestih nimajo ginekologa, ki bi opravil splav na zahtevo ženske, danes piše časnik Večernji list.
V šestih bolnicah po državi nimajo niti enega ginekologa, ki ne bi uveljavljal ugovora vesti. Gre za kliniko Sveti Duh v Zagrebu ter bolnišnice v Vinkovcih, Našicah, Požegi, Virovitici in Novi Gradiški. V Požegi poleg ginekologov ugovor vesti uveljavljajo tudi vsi anesteziologi. Po poročanju Večernjega lista se na ugovor vesti sklicujejo tudi številne medicinske sestre in farmacevti, vendar točnih podatkov ni.
V nekaterih bolnišnicah, na primer na Reki, v Pulju, Karlovcu, Kninu in Vukovarju, po drugi strani ugovora vesti ne uveljavlja noben ali skoraj noben ginekolog.
Javno razpravo o splavu je na Hrvaškem spodbudil primer 39-letne nosečnice Mirele Čavajda, ki v 24. tednu nosečnosti izvedela, da ima njen otrok velik tumor na možganih, zaradi katerega rojstva ne bo preživel ali pa bo hudo prizadet.
Ko je želela opraviti splav, pa so jo zavrnile vse klinike, na katere se je obrnila, češ da je splav po desetem tednu nezakonit, čeprav hrvaška zakonodaja predvideva tudi izjeme.
Po dvotedenski bitki, ki se je odvijala tudi prek medijev, ji je drugostopenjska komisija v Zagrebu odobrila splav, a so jo iz zagrebške klinike napotili v Slovenijo, češ da nimajo kadra, ki bi znal opraviti ta poseg.
