Od sobote namreč velja določba iz vladnega odloka, ki določa obvezno karanteno za tiste, ki imajo prebivališče na območjih, kjer je bila ugotovljena prisotnost različice novega koronavirusa, poimenovane omikron, ali ki so se v zadnjih 14 dneh pred vstopom v Slovenijo zadrževali na teh območjih.
Osebe, ki so se zadrževale na ogroženih območjih 14 dni pred uveljavitvijo odloka, morajo o tem obvestiti številko 113, nato se jih napoti v karanteno, je pisalo v spremenjenem odloku, ki je začel veljati v soboto.
PCR-test morajo opraviti takoj po klicu in na zadnji dan karantene na domu.
Tako so že v soboto policisti izdali pet karanten, od tega eno ob prihodu v Slovenijo na letališču, štiri pa so sledile klicu na številko 113. Še štiri klice so dobili v nedeljo, šest v ponedeljek, enega v torek in tri v sredo.
Od danes velja sicer še nekoliko spremenjen odlok. Tako potnike, ki so bili v zadnjih 14 dneh v Južni Afriki, Lesotu, Bocvani, Zimbabveju, Mozambiku, Namibiji ali Esvatiniju, od danes ob prihodu v Slovenijo poleg karantene čakajo še trije PCR-testi.
Prvega morajo opraviti takoj po vstopu v Slovenijo, nato pa še peti in deseti dan po napotitvi v karanteno na domu. Obvezne karantene ni mogoče predčasno prekiniti.
Ema: Omikron bi lahko v nekaj mesecih predstavljal polovico okužb
Koronavirusna različica omikron, ki velja za bolj nalezljivo in se lahko hitreje širi, bi lahko v nekaj mesecih predstavljala več kot polovico novih okužb v Evropi, so danes posvarili pri Evropski agenciji za zdravila (Ema). Že sedaj se EU sooča s porastom števila okužb, glede na danes objavljen zemljevid ECDC je rdeča oz. temno rdeča cela Evropa.
"Glede na matematični model ECDC so namigi, da bi lahko omikron povzročil več kot polovico vseh okužb s sars-cov-2 v EU in Evropskem gospodarskem prostoru v prihodnjih nekaj mesecih," so v poročilu o oceni ogroženosti zapisali pri Emi.
V svetu so do srede popoldne skupno potrdili 352 okužb z omikronom v 27 državah, od tega je 70 primerov v 14 državah EU in Evropskega gospodarskega prostora. Večina primerov je bila povezanih s potovanji na jug Afrike, pri nekaterih pa že gre za prenose med bližnjimi stiki. Zaenkrat bolezen pri vseh okužbah poteka asimptomatsko ali blago.
Temnordeča je skoraj cela vzhodna in srednja Evropa
Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) je danes medtem objavil posodobljen epidemiološki zemljevid, na katerem ostajajo oranžna le še redka območja v Evropi, to so nekateri deli Italije in Španije, drugod pa prevladujeta rdeča in temno rdeča območja.
Temnordeča je skoraj cela vzhodna in srednja Evropa, izjema so Romunija ter deli Bolgarije in Nemčije, ki so rdeči. Temno rdeča še naprej ostaja tudi Slovenija, kar pomeni najslabšo epidemiološko sliko z vidika pandemije covida-19, že vse od 23. septembra. Rdeče obarvane so medtem v večji meri Skandinavija, Francija, Španija in Portugalska.
S temno rdečo barvo so na zemljevidu ECDC označena območja, kjer 14-dnevna incidenca okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev presega 500, pri izračunih pa upoštevajo tudi delež pozitivnih testov. Z oranžno barvo so na zemljevidu označena območja, kjer 14-dnevna incidenca okužb ne presega 75, če je delež pozitivnih testov nad štirimi odstotki, ali kjer 14-dnevna incidenca okužb ne presega 200, če je delež pozitivnih testov pod štirimi odstotki. Med temno rdečo in oranžno je rdeča barva, medtem ko "najboljše" zelene na zemljevidu ECDC trenutno ni.
Še vedno pa velja, da morajo osebe, ki so iz naštetih držav vstopile v Slovenijo v obdobju 14 dni pred uveljavitvijo odloka, o tem obvestiti interventno številko 113 in se odpraviti v karanteno. PCR-test morajo opraviti takoj po klicu in na zadnji dan karantene na domu.
Notranji minister Aleš Hojs je kasneje povedal, da vlada zaenkrat ne načrtuje kakršnihkoli ukrepov ob vstopu iz držav Evropske unije, v katerih so doslej potrdili različico omikron. "Minister za zdravje Janez Poklukar se z evropskimi kolegi pogovarja o morebitni potrebi za zaostritev vstopa oziroma izstopa iz drugih evropskih držav. Sam moram reči, da v tem trenutku ne vidim potrebe, da bi znotraj schengna ali EU zaostrovali te ukrepe," je povedal na novinarski konferenci po ministrskem zasedanju EU-Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju.