Na Večeru v živo o samooskrbi na višji ravni

Ddr. Ana Vovk bo 30. marca na Večeru v živo govorila o samooskrbi na višji ravni. O tem, kaj samooskrba je, kako jo lahko prakticiramo, čeprav nimamo vrtička, kakšne nove dimenzije življenja vnaša v naš vsakdan in še veliko več. Gostja je dvojna doktorica znanosti s področja iz pokrajinske geografije in iz varstva okolja.

Začne se z načinom razmišljanja

Časi, v katerih smo, spodbujajo, da postajamo čim bolj samooskrbni. Da se samooskrba ne začne na domačem vrtu, ampak že dosti prej, predvsem v načinu razmišljanja in pogledu na življenje, je prepričana naša tokratna gostja. Vodi Mednarodni center za samooskrbo Dole. "Ustanovila sem ga, ker sem želela znanost prepojiti z življenjem. To posestvo je idealno za razvoj nove znanosti, ker na njem nikoli niso kmetovali na konvencionalen način. Od očeta sem ga prevzela pred dvanajstimi leti. Dole so bile deset let učni poligon, zdaj pa so postale mednarodni center za samooskrbo. Sem prihajajo raziskovalci iz tujine, izvajamo razne projekte, implementacije, kjer v praksi preizkušamo, kar zapišemo v projektih," pove Vovkova. Samooskrbo razume kot sposobnost, da poskrbimo zase celostno, najprej na psihičnem nivoju in nato fizičnem. "Pomembno je, da vemo, kaj v življenju želimo, da najdemo svoje poslanstvo in samouresničitev. Aktivnosti vsakdana nas oddaljijo od našega bistva, poslanstva, in ko se enkrat upokojimo, ko nas otroci zapustijo, se spet znajdemo sami z vprašanjem, kaj je pravzaprav smisel našega življenja. In posamezniki, ki se izprašujejo na ta način, se udeležujejo naših izobraževanj in programov Centra vitalnega življenja, kjer jih učimo celostne samooskrbe. Znotraj centra je tudi ekosistemska kmetija, kjer se izvršuje naravno kmetovanje, ki ga živim tudi sama in ga ljudje lahko tako rekoč vidijo v živo. Gre za način kmetovanja, kjer zemlje ni treba prekopavati, gnojiti, puliti plevela itd. Gre za novo filozofijo obdelave, ki je ljudje niso vajeni," pove o svojih projektih in aktivnostih na posesti Dole.

Stran od konvencionalne obdelave zemlje

Okopavanje, gnojenje in zalivanje vrtov in drugih obdelovalnih površin so preteklost. "Tak način obdelave zemlje je v popolnem nasprotju z zakoni narave. Narava namreč ne potrebuje človeške pomoči, človek bi ji moral znati prisluhniti in z njo sodelovati," je prepričana strokovnjakinja. Stik z zemljo ji veliko pomeni, zato ga redno ohranja, kljub vsem obveznostim na fakulteti in kjub vsemu raziskovalnemu delu. "Ravno zaradi tega stika se nikoli ne počutim utrujena. Nasprotno, imam še več energije. Ves čas me mikajo nove, še neodkrite stvari, ves čas hodim po robu in stremim za neznanim, za novimi znanostmi itd. Če hočemo družbo popeljati na višji nivo, se moramo v znanosti nenehno premikati naprej. V ta spoznanja in raziskovanja želim vključiti čim več ljudi. Želim si razviti pravičen in celovit način življenja, zanj se trudim tudi s svojim delovanjem. In s temi znanji želim oplemenititi tudi življenja čim več ljudi, ki pridejo k meni na posestvo, kjer najdejo pravo informacijo, ki jih prebudi in jih usmeri na drugačen, bolj celovit način življenja," pove.

Na tokratnem druženju bomo spoznali, zakaj ni več dovolj samo pridelava hrane na konvencionalen način. Odgovorili bomo na vprašanje, kako vemo in čutimo, da je prisotna višja raven zavesti, ki nam pomaga k odgovorni samooskrbi. Energija, ki nam jo daje narave z zemljo, zrakom, vodo in rastlinami, je del našega življenja in je neustavljiva, vodi nas v nove dimenzije življenja, zato bomo izvedeli, kako to čutimo. Spoznali bomo tudi, kako se sploh lotimo samooskrbe ter kako višje zavedanje omogoča pot v neodvisno samooskrbo in drugačno življenje nasploh.