Kot je na novinarski konferenci povedal minister Andrej Vizjak, je na seznamu 22 okoljskih projektov v vrednosti 310 milijonov evrov ter 19 energetskih projektov v vrednosti 650 milijonov evrov. "Zelo veliko" je projektov je s področja prometa, vredni so kar 4,5 milijarde evrov. Projektov s področja regionalnega razvoja, kamor sodijo tudi projekti s področja zdravstva, šolstva, kulture in drugih področij, pa je za več kot dve milijardi evrov.
"V vladi verjamemo, da zagon investicijskega cikla v Sloveniji ne pomeni zgolj ohranjanja delovnih mest, ampak tudi ustvarjanje novih. Ne samo v gradbeništvu, tudi v številnih gospodarskih panogah, ki so povezane z gradbeništvom, tako v trgovini, prometu, gostinstvu, pri dobaviteljih opreme ....," je naštel minister.
Seznam investicij je po Vizjakovih besedah "živa stvar", vlada ga bo zagotovo osvežila še pred počitnicami z morebitnimi novimi investicijami. "To je prvi seznam, na katerem želimo začeti delati," je pojasnil.
Prioriteta projektov bo določena glede na njihovo izvedljivost in na zaprtost finančne konstrukcije. O tem bo odločala posebna koordinacijska skupina, ki je po Vizjakovih pojasnilih že oblikovana in bo z delom začela v prihodnjih dneh. "Začela pa bo s tistimi projekti, ki so najbližje realizaciji in jih lahko najhitreje spravimo v življenje," je dejal.
Dodal je, da bodo v skupini sedeli predvsem predstavniki agencij, zavodov in uradov, ki so ključni pri pridobivanju dovoljenj. Nov način dela bi lahko po ministrovi oceni najmanj prepolovil trajanje nekaterih birokratskih postopkov. "Nenazadnje je tudi sprememba vodstva na številnih institucijah, ki so pomembne pri pridobivanju dovoljenj, boter za pospešitev in manj birokratsko obnašanje znotraj teh uradov," je še dodal Vizjak.
Na seznamu, ki ga je oblikovala vlada, sicer niso zgolj projekti, ki so financirali iz javnih sredstev, temveč tudi tisti, ki so financirani iz zasebnih virov. "Zelo veliko pa računamo tudi na sklad za obnovo, ki se še konsolidira in oblikuje in bo lahko vir za marsikater projekt," je dejal.
Zaželeni vsi, ki želijo investirati v okoljsko sprejemljive projekte
Prav tako so na seznamu projekti, ki imajo povsem zaprto finančno konstrukcijo, pa stojijo zaradi nepridobljenih dovoljenj ali nepridobljenih mnenj k dovoljenjem. Tako je osnovni namen interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19 in seznama pospešiti začetek izvedbe projektov, ki stojijo zaradi birokratskih zapletov na tem ali onem uradu, je poudaril Vizjak.
Ta seznam je po ministrovih besedah tudi pomembno sporočilo gospodarstvu, da si vlada prizadeva in želi spodbuditi investicijski cikel. "Da so zaželeni vsi, ki želijo investirati v okoljsko sprejemljive projekte, ki želijo nadaljnji razvoj države na vseh področjih," je poudaril.
Na seznamu je med drugim projekt Nek 2, za katerega je Vizjak pojasnil, da je bil na seznam državno pomembnih projektov uvrščen že leta 2006, na tem seznamu pa je, "ker je končno treba začeti postopke umeščanja v prostor". Prav tako je vključena kopica projektov, ki so potrebni sistemsko, ne interventno, in sicer s področja domske oskrbe, gradnje stanovanj, vodooskrbe, poplavne varnosti... "Vse to so sistemski problemi, za katere pa vidimo, da lahko z njihovo pospešitvijo interventno pomagamo okrevanju gospodarstva," je dejal Vizjak.
Ni pa vlada na seznam uvrstila projekta kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani, za katerega je minister pojasnil, da ga je treba izpeljati po zakoniti poti, če pa to ni mogoče, pa je treba najti odgovorne za to, zakaj so silili s projektom tako daleč, da se je zataknil. Projekt je, kot je pojasnil, trenutno na Agenciji RS za okolje in prostor v predhodnem postopku glede potrebnosti pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Vizjak meni, da bo postopek v kratkem zaključen in bo investitor vedel, kako naprej.
