Načeta sporna avstrijska protidampinška zakonodaja

Boris Jaušovec Boris Jaušovec
14.11.2018 19:05

Plačilo varščine, ki jo plača avstrijski naročnik del za še neugotovljene, največkrat formalne prekrške izvajalca del iz druge države, je v nasprotju s pravom EU.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Podjetje Čepelnik se ukvarja z montažo stropov in sten.
Petra Lesjak Tušek

Sodišče EU v Luksemburgu je, kot smo v Večeru kratko že poročali, v zadevi Čepelnik d.o.o./Michael Vavti odločilo, da je del avstrijske protidampinške zakonodaje v nasprotju s pravom Evropske unije. Razsodba se nanaša na plačilo varščine, ki jo mora avstrijski naročnik plačati, kadar odda dela tujemu obrtniku. Plačilo te varščine je v nasprotju z evropskim pravom.
Tveganje s podjetji iz Slovenije
Odvetnik Rudi Vouk iz celovške odvetniške pisarne Grilc Vouk Škof je v sporočilu za javnost ocenil, da je odločitev sodišča precejšnjega pomena za slovenska podjetja, ki delujejo na avstrijskem trgu: "Doslej so bila ta podjetja izpostavljena nevarnosti, da bi naročnik njihovih storitev že pri najmanjšem prekršku dobil predpisano plačilo varščine. Tega so se zavedali tudi naročniki, ki že zaradi te nevarnosti morda niso več dajali dela slovenskim podjetjem." Sedaj pa je Evropsko sodišče ugotovilo, da nalaganje plačila varščin, še preden je bil ugotovljen kakšen prekršek, ni sorazmerno s ciljem. Avstrijski zakonodajalec bo moral določila o varščini v celoti razveljaviti, sporočajo iz celovške odvetniške pisarne.
Kot nam je včeraj povedala odvetnica iz omenjene pisarne Marija Škof, so s sodelavci včeraj o tej razsodbi na Dunaju pripravili tiskovno konferenco: "Tako rekoč vsi glavni avstrijski mediji so odmevno poročali o razsodbi, kajti avstrijska protidampinška zakonodaja je bila zavoljo pretiranih sankcij za formalne prekrške že leta predmet kritike. Bili so primeri, ko so zgolj zaradi manjkajočih dokumentov izrekli kazni v milijonski višini. Recimo, če inšpektorji na gradbišču ali delovišču niso našli celotne plačilne dokumentacijo s prevodom v nemščino, so za vsakega posameznega delavca izrekali minimalne kazni v višini dva tisoč evrov, pa tudi če so manjkajoče papirje naknadno dobili. Kazni so izrekli ne glede na to, ali so sploh ugotovili prenizko plačo - kar se v večini primerov niti ni zgodilo."
Odvetniki so optimistični
Pri tem bode v oči, da se je avstrijsko ustavno sodišče že dvakrat ukvarjalo s to problematiko, ni pa videlo razlogov za razveljavitev te ureditve. Avstrijska sodišča, zlasti vrhovna, doslej niso bila niti pripravljena uvesti potrebnih postopkov. Za zdaj je le en sam primer, in to zaradi kazni v milijonski evrski višini zaradi formalnih prekrškov, po predlogu deželnega upravnega sodišča za Štajersko le prišel pred Evropsko sodišče. Tudi ta postopek vodijo odvetniki Grilc Vouk Škof in so optimistični, da bo Evropsko sodišče razveljavilo še nadaljnja določila avstrijske protidampinške zakonodaje.

Marija Škof iz odvetniške pisarne v Celovcu, ki jo vodijo koroški Slovenci, je dejala, da so avstrijski mediji o razsodbi v Luksemburgu odmevno poročali.
Sašo BIZJAK
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta