Elizabeta Planinšič
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Anton Travner je razrešil Darka Muženiča, ki je urad vodil komaj leto dni. Da je bil Muženič razrešen v skladu z zakonom o javnih uslužbencih, so včeraj sporočili iz vrha policije. Po tistem delu zakona, kjer piše, da je lahko funkcionar razrešen v letu dni od zamenjave njegovega predpostavljenega tudi brez obrazložitve. A nekateri, na primer Policijski sindikat Slovenije, so prepričani, da ta zakon za direktorja NPU ne velja, zato od vodstva policije terjajo pojasnila. V zakonu o organiziranosti in delu policije sicer piše, da direktorja NPU imenuje in razrešuje generalni direktor policije. "Za postopek se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, o imenovanju in razrešitvi direktorja organa v sestavi," je določeno.
Sprememba v času druge Janševe vlade
Vinko Gorenak, zdaj državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, v času druge Janševe vlade (od februarja 2012 do marca 2013) pa notranji minister, je na očitke o sporni zamenjavi Muženiča na twitterju zapisal: "Vik in krik ob menjavi Muženiča na NPU, češ da je razrešitev nezakonita, ker ni dal soglasja k razrešitvi. Butale ... od kdaj pa mora razrešeni dati soglasje k svoji razrešitvi? Zakon, ki o tem govori, je nastal leta 2013, kot takratni minister ga poznam. Zakonita razrešitev!" Gorenak je kot takratni minister pripravil kasneje sprejeti predlog zakonodaje, ki je spremenila možnost razreševanja ne le direktorja NPU, ampak tudi generalnega direktorja policije v obdobju leta dni po zamenjavi na ministrskem stolčku oziroma v vrhu policije. Do tedaj je bilo v zakonu določeno - kot je bilo zapisano v predlogu zakonodaje ob ustanovitvi NPU, gre za varovalke pred samovoljno razrešitvijo direktorja NPU -, da lahko direktorja omenjenega urada razreši generalni direktor policije, a le, če bo ta sam zahteval razrešitev ali bo trajno izgubil delovno zmožnost ali bo pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali na nepogojno kazen zapora, daljšo od treh mesecev. Zaradi kršitve dolžnosti ali hujšega škodovanja ugledu, zakonitosti delovanja ali operativne avtonomnosti pa bi direktor NPU lahko bil razrešen le ob soglasju strokovne komisije.
V desetih letih šest vodij
Prvi je vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada po pooblastilu prevzel Robert Črepinko, danes vodja centra proti tihotapljenju migrantov v Europolu. Po dobrega pol leta ga je zamenjal Harij Furlan, a je sredi februarja 2012 Črepinko po pooblastilu znova prevzel vodenje NPU, saj je Furlan prevzel vodenje specializiranega državnega tožilstva. Oktobra 2012 je prevzel vodenje urada Bruno Blažina, a le za pol leta, pooblastila so mu preklicali, ker je pijan povzročil prometno nesrečo. Pooblastilo za vodenje NPU je nato dobil Karol Turk, po treh mesecih ga je nasledil Darko Majhenič, najprej kot vršilec dolžnosti, nato kot direktor. Po končanem petletnem mandatu se je bivša generalna direktorica policije Tatjana Bobnar odločila, da poišče novega direktorja, zato je Majhenič ostal na čelu kot vršilec dolžnosti, dokler ni direktor 2. junija lani postal Darko Muženič. Ta je bil v sredo odstavljen, zdaj urad kot vršilec dolžnosti vodi Igor Lamberger.
Politiki o prepočasnem in premalo učinkovitem delu
A kot se je menjavala oblast, so se menjavali generalni direktorji policije, ti pa so posegali tudi v vodstveno strukturo NPU. Prvi uradni direktor NPU je bil Harij Furlan, ki je urad zapustil, ko je prevzel vodenje specializiranega državnega tožilstva. Urad so tako večinoma vodili ljudje, ki so imeli pooblastila za vodenje, ne pa tudi uradno direktorskega položaja. Tako ministri kot generalni direktorji policije so, ko so se zgodile menjave v vrhu NPU, to argumentirali s tem, da se je od urada pričakovalo več. Stanislav Veniger, ki je vodenje policije prevzel v času ministrovanja Gorenaka, je na primer za Večer o delu urada, preden je zamenjal vodjo, dejal, da v NPU naredijo premalo glede na to, koliko jih je. Da od novega vodstva pričakuje, da bo urad boljši, predvsem v smislu, da bo teh kaznivih dejanj manj, da jih bodo s svojo učinkovitostjo in delom tudi preprečevali, ne pa zgolj preiskovali za nazaj. Omenjal je tudi rezultate nadzora v NPU, ki po njegovih besedah kažejo kup nepravilnosti pri delu.
Pod vlado Mira Cerarja je bil NPU deležen najhujših kritik prav iz vrst SDS. Gorenak je na primer v času, ko je notranje ministrstvo vodila Vesna Györkös Žnidar, dejal, da nikakor ne moremo biti zadovoljni z delom kriminalistične policije, zlasti NPU, na področju najzahtevnejših kaznivih dejanj. "Precej indicev je tudi v smeri politične pristranskosti in motiviranosti tega dela kriminalistične policije, kar je nedopustno," je izjavil za Večer. Niso pa bili kritiki zgolj iz SDS. Ob preiskavah v državnem zboru, ko je bila pod drobnogledom Alenka Bratušek (SAB) zaradi (samo)imenovanja za evropsko komisarko - ovadbo je kasneje tožilstvo zavrglo -, so NPU prav tako očitali politično preiskovanje.
Za pismom podpore stoji večina zaposlenih
Po razrešitvi Darka Muženiča je v javnost prišlo anonimno pismo zaposlenih v NPU, ki so podprli zdaj že bivšega direktorja urada, češ da gre za strokovnega in kompetentnega šefa. A ker pismo ni bilo podpisano, so se mnogi spraševali, koliko zaposlenih z NPU dejansko stoji za vsebino. Rok Cvetko, predsednik Policijskega sindikata Slovenije, je na naše poizvedovanje odgovoril: "Po informaciji, pridobljeni s strani Območnega policijskega sindikata KRIM, ki deluje v okviru Policijskega sindikata Slovenije in zastopa tudi člane, zaposlene na NPU, za pismom podpore stoji večina zaposlenih na NPU."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
