Nadaljevanje varčevanja ter nižanje dolga

Aleš Kocjan
05.10.2016 19:44
Razvojno in hkrati varčevalno naravnan proračun za prihodnji dve leti naj bi po zagotovilih premierja in finančne ministrice omogočal spodbujanje gospodarske rasti ter konsolidacijo javnih financ s postopnim zniževanjem dolga
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Premier

Miro Cerar

in nova finančna ministrica

Mateja Vraničar Erman

sta včeraj ob predstavitvi proračuna poslankam in poslancem poudarila "razvojno naravnanost proračuna", pri čemer je cilj nadaljnje spodbujanje gospodarske rasti ter konsolidacija javnih financ, kar pomeni tudi postopno zniževanje dolga. Čeprav se razmere v gospodarstvu postopoma izboljšujejo - Mednarodni denarni sklad in Urad za makroekonomske analize (UMAR) za Slovenijo letos pričakujeta 2,3-odstotno rast -, ostaja vladna politika javnih financ razmeroma restriktivna, oziroma kot radi rečemo, še naprej varčevalno naravnana. Toda premier je včeraj povedal, da vlada s proračunoma za prihodnji dve leti sledi "ustavnim, zakonskim ter evropskim obvezam in da nadaljujemo dinamiko postopnega zniževanja javnofinančnega primanjkljaja".

Več prihodkov, manjši primanjkljaj

Predloga proračunov po Cerarjevih besedah "jasno kažeta, da se gibanja slovenskih javnih financ izboljšujejo". Primanjkljaj se je lani zmanjšal na 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), letos naj bi se znižal na 2,2 odstotka BDP. V skladu s fiskalnim pravilom se bo prihodnje leto ustavil pri 1,6 odstotka BDP in v letu 2018 pri enem odstotku. Prihodki v državni proračun so za prihodnje leto 2017 načrtovani v višini 8,8 milijarde evrov, odhodki pa so določeni pri 9,5 milijarde evrov, kar pomeni, da bo proračunski primanjkljaj znašal približno 1,6 odstotka BDP. Proračuna, poudarja premier Cerar, sledita usmeritvam in ciljem ekonomske politike, kot jih določata program stabilnosti in nacionalni reformni program iz aprila 2016. "Ključna cilja sta spodbujanje gospodarske rasti ter konsolidacija javnih financ s postopnim zniževanjem deleža dolga sektorja države," poudarja premier. Pri pripravi predlogov proračunov so upoštevani makroekonomski okvirji iz jesenske napovedi Urada za makroekonomske analize. Te pravijo, da beležimo stabilno rast, ki se bo po ocenah urada nadaljevala tudi v prihodnjih dveh letih.

Infrastruktura, znanost, zaposlovanje, zdravje, varnost

Vlada vodi aktivno politiko upravljanja dolga, je poudarila nova finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Stroški za obresti se tako zmanjšujejo - v letu 2017 za 8,2 odstotka, v letu 2018 pa še za 0,3 odstotka. Prednostna področja v prihodnjih dveh letih so vlaganja v infrastrukturo, znanost in zaposlovanje, krepitev kakovosti storitev za zdravje ter povečanje varnosti. Na področju prometa je ministrica izpostavila investicije v javno železniško infrastrukturo ter ohranjanje in razvoj državnega cestnega omrežja. Po besedah ministrice bo zastavljena politika omogočila, da za prioritete v proračunu 2017 država nameni skoraj 2,2 milijarde evrov, v letu 2018 pa skoraj 2,3 milijarde evrov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta